Nepričakovana zdravila, ki lahko povzročajo zasvojenost

Odvisnost od prepovedanih drog je tema, ki se v medijih pogosto pojavi, redkeje pa govorimo o zakonitih substancah, celo zdravilih, ki lahko povzročajo resno zasvojenost. Nekatera, na primer pršila za nos, lahko v lekarnah dobimo celo brez recepta.

Pršila za nos so tako imenovani nosni dekongestivi, ki pomagajo pri otekanju nosne sluznice in s tem lajšajo dihanje. Uporabljamo jih pri rinitisu, vnetju nosne sluznice, ki se tipično zgodi pri prehladih – ravno ta čas vstopamo v obdobje leta, ko je teh največ –, pa tudi pri različnih alergijah. Nosni dekongestivi delujejo tako, da zmanjšajo lokalno prekrvavljenost v nosni sluznici, torej zožijo kapilare oziroma majhne žilice v nosu, s čimer zmanjšajo nabreklost nosne sluznice ter omogočijo lažje dihanje, zmanjšajo pa tudi izločanje sluzi skozi nos. Delovati začnejo že po nekaj minutah, učinki pa trajajo do 12 ur. Nosni dekongestivi so na primer zdravila Operil, Septanazal in Nasic. Uporabljamo jih lahko od tri do pet dni zapovrstjo, z dovoljenjem zdravnika tudi do sedem dni. Na voljo so v lekarnah brez recepta.

Pršila za nos so lahko zasvojljiva na dva načina, daleč najpogostejši je fiziološki. Ljudje zaradi hitrih in opaznih učinkov zdravilo pogosto uporabljajo predolgo, pa tudi preveč pogosto. Ko z jemanjem prenehajo, se jim nos lahko zelo zamaši, kar je izredno neprijetno, zato spet posežejo po zdravilu, to pa problem, seveda, še poslabša.

Ljudje zaradi hitrih in opaznih učinkov pršila za nos pogosto uporabljajo predolgo, pa tudi preveč pogosto. Ko z jemanjem prenehajo, se jim nos lahko zelo zamaši, zato spet posežejo po zdravilu.

Poleg tega se z redno in prekomerno uporabo pri bolnikih razvije toleranca, kar pomeni, da mora oseba za enak učinek uporabiti več zdravila ali pa ga uporabljati na še krajše časovne intervale. Zelo lahko se je torej ujeti v začarani krog – in edina stvar, ki pomaga, je ravno ta, ki težavo povzroča. V ta cikel, ki je pri prepovedanih drogah že prepoznan ter del javne zavesti, se lahko ljudje ujamejo tudi z drugimi učinkovinami, ki niso prepovedane in se zdijo celo nenevarne.

Zdravljenja odvisnosti oziroma postopnega odvajanja od nosnih dekongestivov se ljudje velikokrat lotijo sami, kljub temu pa je priporočljiv obisk pri osebnem zdravniku. »Smiselno se je obrniti na osebnega zdravnika, ki bo ocenil stopnjo težav, naredil dodatne diagnostične preiskave (če so te potrebne) ter morda napotil osebo k specialistu otorinolaringologije. V večini primerov fiziološke odvisnosti bo zadostovala obravnava pri osebnem zdravniku,« pojasnjuje Mirjana Delić, specialistka psihiatrije, zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog.

Drugi način zasvojljivosti nosnih pršil, je sindrom zasvojenosti, ki pa je precej redek. Pri sindromu oseba čuti izrazito potrebo po tem, da bi uporabila pršilo. Mirjana Delić opozarja še, da je odvisnost od pršil za nos pogosta pri uporabnikih prepovedanih drog, ki jih njuhajo skozi nos. Ob uporabi teh drog, na primer kokaina ali različnih amfetaminov, se nosna sluznica lahko poškoduje, zateče in zamaši nos. Pri teh osebah je možnost zasvojenosti z zdravilom še toliko večja, saj prehlad traja omejeno časovno obdobje, medtem ko je nosna sluznica zaradi uporabe drog lahko redno vzdražena daljši čas.

V letu 2023 je skupina znanstvenikov v Italiji naredila raziskavo, v kateri so med drugim merili tudi stopnje prekomerne rabe pršil za nos. »Dve skupini kupcev (18–30 let in 60–75 let) sta bili tisti, ki sta najpogosteje kupovali nosne dekongestive. Uporabljeni odmerki dekongestivov so bili v kar 44,4 odstotka primerov višji od priporočenih, v kar 31,9 odstotka primerov pa je bilo trajanje uporabe daljše od petih dni. Alergijski rinitis je bila najpogostejša bolezen, pri kateri so bolniki iskali dekongestive.« Za alergijski rinitis, torej zamašen nos, ki ga povzročajo razne alergije, je šlo v 28 odstotkih primerov, za virusni rinitis, torej za prehlad, pa v 23 odstotkih primerov. V 18 odstotkih primerov so osebe iskale dekongestiv zaradi razlogov, ki niso ne alergijski ne virusni.

Mirjana Delić ob tem pojasnjuje, da v Sloveniji »ne razpolagamo s podatki, koliko ljudi poišče zdravniško pomoč in koliko je ta problem razširjen«. Se pa na centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog srečujejo s pacienti, zasvojenimi (poleg pršil za nos) tudi s prepovedanimi drogami, ki jih uživajo skozi nos.