»Jedrska energija – ne, hvala!«

»Res, tako lepo je verjeti, da nas bo zaščitil in potešil našo energetsko žejo neki ’alfa samec’ na področju energetike,« je v predgovoru k novi knjigi dr. Dušana Pluta Jedrska energija – ne, hvala! zapisal fizik Andrej Detela. In zaključil: »Premalo smo predelali te skrivne, vendar že preživele mitološke arhetipe. Zato ni čudno, da je pretežni večini politike in jedrskih lobijev ideja močnega ’odrešitelja’ všeč – ne glede na finančne, okoljske in družbene posledice takega verovanja.«

Dušan Plut, geograf in zaslužni profesor na Univerzi v Ljubljani, oče zelenega gibanja v Sloveniji, je v sredo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede predstavil novo delo, navedek verza pesnika Karla Destovnika Kajuha v preambuli »Glej, ta svet je tudi zate« pa nakazuje njegovo argumentacijsko smer ekohumanizma, prizadevanja za sopovezano, celostno reševanje okoljskih in družbenih težav.

Sledeč tej smeri in ob sistematičnem nizanju vseh vidikov jedrske energije – tudi aktualnih razlogov za gradnjo drugega bloka v Krškem in proti njej – Plut v njej ne prepozna rešitve. Nasprotno, vidi jo kot breme, tveganje in grožnjo, eno od civilizacijskih stranpoti, kar se je v najtragičnejši obliki pokazalo ob uporabi jedrskega orožja (Hirošima in Nagasaki) ter z jedrskimi nesrečami (Černobil, Fukušima). »Vsaka nova jedrska elektrarna in izdelano jedrsko orožje jedrska tveganja dodatno povečujeta,« je Plut posvaril v knjigi.

Kot novo smer, ključno sonaravno hrbtenico razvoja naše razogljičene energetike, je v knjigi predlagal velikopotezno in od države sistemsko podprto množično javno-zasebno gradnjo sončnih elektrarn predvsem na pozidanih površinah, podprto z manjšo rabo vetrne energije ter rabo pretežno odpadne lesne biomase in geotermalne energije ob – in to izrecno poudarja – bistvenem zmanjšanju porabe primarne in končne energije. Po Plutu je namreč nujna opustitev »sedanje prednostne, do otrok, vnukov, množice generacij zanamcev skrajno egoistične naloge – zagotavljanja pokritja vse večjih, praviloma ’luksuznih’ zahtev po energiji ne glede na negativne okoljske, ekosistemske in medgeneracijske posledice«.

Knjiga je opomin politikom. In to vsem, vladajočim in opozicijskim, ki so tradicionalno škodljivo in otroško razklani pri ključnih družbenih temah, tokrat pa so plebiscitarno poenoteni (izjema je Levica) pri jedrskem poslu. Še huje: ti politiki bi radi odgovornost za projekt z referendumom naprtili ljudem. Na njem naj bi namreč dobili zeleno luč ne samo za »pripravo« projekta JEK 2, ampak kar že za »izvedbo«, pa četudi o projektu, njegovih podrobnostih in stroških ne vemo dovolj za kvalificirano odločanje. Robert Golob in njegova vlada volivce prepuščata piarovskemu stroju »krškega lobija« in strokovnjakom s plačilne liste državne Gen energije, investitorke v JEK 2.

Vrnimo se k opazki iz predgovora h knjigi. Volivci v Sloveniji smo ujeti v politike »alfa samcev«, ki v letih podnebnega zloma in skrajnih vremenskih pojavov gradijo 15-milijardno dinozavrsko nuklearko, mega sežigalnico v kotlini, mega komunalne sisteme nad izvori pitne vode in napovedujejo poseke dreves. Ravno v torek je ljubljanski župan Zoran Janković napovedal posek 205 dreves, 22 odstotkov vseh evidentiranih (!) dreves na ljubljanskem Grajskem griču in njihov odvoz s helikopterjem. Ta teden je poleg tega postalo jasno, da je SDS prevzela Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Janez Janša pa je zanikovalec antropogenega vzroka podnebnih sprememb.

Vsi omenjeni trdijo, da nas rešujejo pred električnimi mrki, ki bi se lahko zgodili čez 20 ali več let, če novi blok jedrske elektrarne ne bo zamujal, da nas varujejo pred nevarnimi starimi drevesi, ki opravljajo nenadomestljive biosistemske storitve, in da seveda branijo slovensko hrano in slovenskega kmeta, četudi gre v resnici za obrambo mesa, škropiv in mehanizacije na fosilna goriva.

Alternative obstajajo, tudi alternative alfa samcem. V času podnebnega zloma so nujne.