Nobelova nagrada za umetno inteligenco

Ugledno nagrado je dobil "boter umetne inteligence". Ta svoje življenjsko delo obžaluje zaradi skrbi, da je potencial tehnologije, ki jo je ustvaril, poguben. 

Švedska kraljeva akademija znanosti je v torek sporočila imeni letošnjih prejemnikov Nobelove nagrade za fiziko. Z njo bo ovenčala ameriškega znanstvenika Johna J. Hopfielda, profesorja na Univerzi Princeton, in britansko-kanadskega znanstvenika Geoffreyja E. Hintona, zaslužnega profesorja na Univerzi v Torontu. Gre za pionirja strojnega učenja: znanstvenika sta se že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja lotila grajenja umetnih nevronskih mrež, ki pri shranjevanju podatkov in učenju posnemajo delovanje človeških možganov, njuna odkritja pa so bila temelj za razvoj umetne inteligence, kot jo poznamo danes.

»Računalniki ne morejo misliti, vendar lahko posnemajo funkcije, kot sta spomin in učenje. Letošnja nagrajenca na področju fizike sta to omogočila. Z uporabo konceptov in metod iz fizike sta razvila tehnologije, ki za obdelavo informacij uporabljajo mrežne strukture,« so pri Nobelovem odboru zapisali v utemeljitvi. In dodali: »Razvoj strojnega učenja se je v zadnjih letih močno razmahnil in uporablja strukturo, imenovano umetna nevronska mreža. Ko govorimo o umetni inteligenci, pogosto mislimo na to vrsto tehnologije.«

Pri tem je zanimivo, da je prav Hinton, ki se ga je prijel vzdevek »boter umetne inteligence«, eden najbolj črnogledih kritikov tehnologije, ki jo je pomagal ustvariti. Lani spomladi je po nenadnem vzponu velikih jezikovnih modelov zapustil podjetje Google, da bi lahko brez omejitev spregovoril o pogubnih potencialih umetne inteligence. Ne skrbi ga zgolj to, da lahko ta »avtoritarnim vladam pomaga pri uničevanju resnice in manipuliranju z volitvami,« kot je povedal za časnik The Guardian. Ne, njegovi strahovi so veliko globlji: pravi, da scenarij, v katerem ti sistemi prekašajo človeške možgane, ni več stvar daljne prihodnosti, kot je bil prepričan do nedavnega, poudarja pa, da to za človeštvo pomeni »eksistenčno tveganje«. »Ne poznam primera, v katerem bi manj inteligentne stvari nadzorovale bolj inteligentne stvari, zato nisem ravno optimističen,« je povedal ob umiku iz Googla.

Čeprav 76-letni znanstvenik zaradi teh skrbi pravzaprav obžaluje svoje življenjsko delo, je seveda rade volje sprejel najvišje priznanje na področju znanosti, odločitev Švedske kraljeve akademije znanosti pa je presenetila njega in celotno znanstveno skupnost. Kot je za Guardian povedala Wendy Hall, priznana profesorica računalništva z Univerze v Southamptonu, »Nobelova nagrada za računalništvo ne obstaja, zato je to zanimiv način ustvarjanja te nagrade, a se zdi malce za lase privlečen.« In dodala: »Jasno je, da imajo nevronske mreže velik vpliv na raziskovanje fizike, toda ali je pošteno reči, da so same po sebi rezultat fizikalnih raziskav?«