Masaž / Art pop kolektiv, ki na domači sceni premika zvokovne in vizualne meje

Rosno mladi ljubljanski trio Masaž je lani s svojo prvo ploščo 3d ritmi navdušil poslušalce in tudi glasbene kritike. Mladinin recenzent Jaša Bužinel je denimo zapisal, da zasedba, ki koketira s »Princeovim sofisticiranim funkom, zgodnjim vokalnim čikaškim housom in sodobnejšimi pop trendi«, »vidno in slišno štrli iz povprečja sodobnega slovenskega alter popa«. Še več, v Masaž, ki »z navihanostjo spominjajo na pop pionirje iz skupine Videosex, z enigmatičnostjo na pop avantgardiste iz Melodroma in z melodramatičnostjo na slovensko popevko«, je prepoznal »kozmopolitski« bend, »ki ne nagovarja povprečnega mulca s periferije, pač pa izbrano ’progresivno’ publiko, kakršne pri nas ni prav veliko«.

Na Masaž smo postali pozorni, ko je v letniku 2020/2021 zmagal v osmi sezoni Špil lige, natečaja Centra urbane kulture Kino Šiška za srednješolske bende, ki je pred tem v orbito med drugim izstrelila tudi benda Koala Voice in Joker Out. Za to priložnost so še danes zelo hvaležni. Takrat so imeli enega člana več – danes so brez bobnarja, zasedbo pa sestavljajo vokalist in baskitarist Aleks Cavazza, kitarist Timotej Poznič (ki je obenem tudi član projekta kantavtorice Dore Tomori) ter vokalistka in klaviaturistka Sinja Smokvina.

Kako je ta prelomnica zaznamovala skupino? Nemalokrat morajo namreč pri menjavah članov ali izgubi določenih inštrumentov bendi na novo izumiti svoj zvok. Aleks Cavazza, ki izhaja iz igralske družine, a skupaj z nečakom Vazzem dokazuje, da bi jo vendarle že morali dojemati tudi kot glasbeno, nam je zaupal, da je bilo seveda potrebnih kar nekaj tehničnih prilagoditev: »A bolj kot na samo igranje smo se morali privaditi na novo dinamiko v medsebojnih odnosih, kar nas je v resnici še bolj povezalo. Masaž je v nas treh že od samega začetka, ti dogodki pa so le del evolucije.«

Pravijo, da se jim veliko idej porodi prav takrat, ko skupaj preživljajo čas. In tudi sicer se zdi, da delujejo kot skupnost, amorfna struktura, spojena entiteta. Prav tako se zdi, da je Masaž več kot le glasbeni projekt. Nekatere od njihovih pesmi – med njihove najbolj opevane sodijo Jama, Kardo, V leže in Brezno – imajo značilne drzne zunajserijske videospote, ki jih precej razlikujejo od ostale produkcije na domači glasbeni sceni. Ali kot ugotavlja Jaša Bužinel, so »hiperesteti«, »stilistični kolažisti«, »kameleonski šminkerji, ki podobo in zvok razumejo kot del celote«.

Njihova do potankosti dodelana vizualna podoba je ponekod provokativna, v zadnjem času pa je opaziti, da so vse drznejši tudi v svojih modnih podvigih in z oblačili brišejo tudi meje med spoli. Gre bolj za igrivost ali sporočilnost, morda oboje? Sami pravijo, da se na spolne norme in meje že tako ali tako v vsakdanjem življenju ne ozirajo preveč, zato sta jim pri stiliranju na prvem mestu »igrivost in preizkušanje novih stvari«. »Najpomembneje pa je, da se vsak od nas na koncu počuti dobro in udobno,« poudarjajo in ob tem dodajajo, da je »v času, ko je širjenje sovraštva in nestrpnosti do drugačnih še vedno tako razširjeno in zakoreninjeno (tudi med mladimi), takšna sporočilnost nujna«. Na sovražnike, pravijo, se požvižgajo, ob njihovih opazkah pa udarijo nazaj le še z večjo mero ljubezni.

Mlade bende zaradi morebitnega lažjega preboja v tujino pogosto neizmerno mika ustvarjanje v angleškem jeziku. Masaž za zdaj prisega na slovenščino. »Tudi nam je tujina privlačna in si ne zapiramo vrat za kakršne koli čezmejne projekte, vendar smo trenutno zaradi šolanja in služb vsi zelo vezani na Slovenijo. Naš cilj za zdaj je, da najprej osvojimo domača tla, nato pa se lotimo podvigov v tujini, če nam bo to takrat dišalo. Skupaj poslušamo precej slovenske glasbe iz različnih obdobij in radi raziskujemo, kako je mogoče naš jezik na različne načine uporabiti.« Ne izključujejo pa kakšnega besedila v italijanščini ali hrvaščini; sploh slednje bi bila lahko smislena poteza, saj je kar nekaj vidnim slovenskim izvajalcem omogočila prisotnost na širšem balkanskem trgu. »Trg z glasbo v slovenščini je resda manjši, a se moramo potruditi, da ne postane še manjši. Navsezadnje pa smo bili v zadnjem letu priča temu, da je mednarodni preboj mogoč tudi brez angleških besedil, poglejte si samo posnetke oboževalcev Joker Out z vsega sveta, ki po razprodanih dvoranah pojejo besedila v slovenščini,« pravijo.

Na lanski prvenec so ponosni, prav tako na koncert v ljubljanskem klubu Gromka, na katerem so album predstavili; takrat sta se jim na odru pridružili kraljici preobleke Vera in Patricia Vulva in skupaj so želeli zabrisati mejo med poslušalci in odrom ter ustvariti »najbolj ljubečo in užitno zabavo«. Trenutno snujejo nove videospote, s katerimi želijo stopiti še korak naprej – nekaj jih bo avtorskih, nekateri pa bodo pod taktirko drugih umetnic –, z oblikovanjem svežih demo posnetkov pa se počasi pomikajo tudi proti drugemu albumu in s tem odločno napovedujejo, da bodo naša ušesa »masirali« še naprej.