Veliki posel – za koga?

»Srbija bi na leto od projekta Rio Tinto zaslužila 17,4 milijona evrov, to je le 2,6 evra na prebivalca! Košarkarska kluba Crvena zvezda in Partizan imata večja letna proračuna!« Tako v protestniški iniciativi Kreni-promeni komentirajo ugotovitve odmevne, prejšnji teden objavljene raziskave štirih srbskih ekonomistov – med njimi bivšega guvernerja Narodne banke, ki so analizirali finančne učinke izkopavanja litija in bora v dolini Jadar na zahodu Srbije. Torej projekta, ki ga načrtuje avstralsko-britanska multinacionalka Rio Tinto in podpira EU. Ekonomisti ugotavljajo, da bo velike koristi imel le Rio Tinto, ne Srbija, in ugotavljajo: »Projekt ni upravičen in bi ga bilo treba ustaviti.« Priznani ekonomisti Zoran Drakulić, Boško Mijatović, Danica Popović in Dejan Šoškić, ki je bil tudi guverner Narodne banke Srbije, v študiji uvodoma poudarjajo, da so razprave o projektu Jadar povsem utemeljeno osredotočene na ekološke vidike, da pa je treba preveriti tudi domnevno »enormne pozitivne ekonomske učinke projekta na Srbijo«, ki jih ob družbi Rio Tinto stalno poudarjata predsednik Srbije Aleksandar Vučić in vlada.

Ekonomisti poleg glavne ugotovitve, da bi projekt Srbiji na leto prinesel 17,4 milijona evrov prihodkov, kar označujejo za »zanemarljive prihodke«, opozarjajo še na štiri dejstva. Prvič, da bi Srbija v korist Rio Tinta sama financirala celotno infrastrukturo projekta, ocenjeno na nekaj sto milijonov evrov, ki zajema vlaganja v ceste, železnico, vodovod, plinovod, elektroenergetsko in drugo potrebno infrastrukturo. Drugič, država Srbija ne bi imela niti najmanjšega deleža v lastništvu projekta Jadar, Rio Tinto bi v celoti razpolagal z izkopanim litijem. Tretjič, v primeru ekološke katastrofe, kot so poplave ali razlitje odpadnih snovi iz rudarjenja, jalovine, bi morala država Srbija sama kriti ogromne stroške sanacije, potencialno gre za več sto milijonov evrov. V zadnji, četrti točki pa opozarjajo, da namerava vlada Republike Srbije »netransparentno in brez vsakršnih jamstev« dodeliti 419 milijonov evrov subvencij za gradnjo tovarne električnih baterij »malo znani slovaški družbi InoBat, katere delničar je Rio Tinto«, čeprav omenjena družba nima »niti dneva izkušenj« z množično industrijsko proizvodnjo električnih baterij. Rio Tinto je svojo naložbo v slovaško družbo InoBat razkril novembra 2021, Marnie Finlayson, izvršna direktorica podjetja Rio Tinto, pa je že takrat posebej omenila grajenje »vrednostne verige«, kjer je ključen srbski Jadar: »Naš litijev projekt v Srbiji je na pragu evropskega trga električnih vozil. Prepričani smo, da bo Jadar postal ključni dobavitelj evropskega baterijskega ekosistema.« Julija letos sta Srbija in EU, konkretno srbska ministrica za energetiko Dubravka Đedović Handanović ter podpredsednik evropske komisije in komisar za evropski zeleni dogovor Slovak Maroš Šefčovič, v Beogradu podpisali sporazum o strateškem partnerstvu o trajnostnih surovinah, med katere spada litij, pri podpisu pa je bil ob Vučiću tudi nemški kancler Olaf Scholz.

Srbija naj bi financirala celotno infrastrukturo projekta, ocenjeno na nekaj sto milijonov evrov, ki zajema vlaganja v ceste, železnico, vodovod, plinovod, elektroenergetsko in drugo infrastrukturo.

Omenjeni srbski ekonomisti so izhajali iz trenutno edine razpoložljive ocene ekonomskega učinka projekta Jadar, ki jo je naročil sam Rio Tinto in jo dal izdelati londonski svetovalni družbi Ergo Strategy Group. »Očitno je bil cilj investitorja, da s to študijo pokaže, da bo prispevek projekta Jadar pomemben za srbsko gospodarstvo in javne finance,« opozarjajo srbski ekonomisti. In ugotavljajo: »Vendar ta študija sama kaže, da so ti učinki minimalni in da bi lahko bil edini potencialni zmagovalec rudarjenja litija podjetje Rio Tinto.« Med drugim izpostavljajo del raziskave Ergo Strategy Group, ki navaja, da bo v prvih petih letih projekta družba Rio Tinto vanj vložila približno 2,45 milijarde evrov. Nato pričakuje začetek proizvodnje ter prihodke v skupni višini 13,95 milijarde evrov od 6. do 37. leta projekta, »kar je petinpolkrat več od vloženega kapitala«, opozarjajo ekonomisti in dodajajo, da bi povračilo vloženih 2,45 milijarde evrov zahtevalo le pet let, saj Rio Tinto od 6. do 10. leta projekta pričakuje prihodke v višini približno 2,55 milijarde evrov. »Zato bi podjetje v celoti pokrilo lastno tveganje v manj kot četrtini življenjske dobe (30 let) projekta ter bi ustvarjalo dobiček od enajstega leta projekta in v preostalem času trideset let trajanja projekta,« dodajajo.

Opozarjajo tudi na obljube o množičnih delovnih mestih, ki naj bi jih Srbiji prinesel projekt Jadar (Rio Tinto na spletni strani obljublja 1300 »novih večgeneracijskih stalnih delovnih mest« in 1100 evrov »povprečne mesečne neto plače«), in ob tem navajajo primer kitajske družbe ZiJin. »Izkušnja podjetja ZiJin v Boru, kjer zaradi pomanjkanja domače delovne sile množično zaposlujejo državljane Ljudske republike Kitajske, kaže, da večjega domačega zaposlovanja pri gradnji ali med obratovanjem rudnika ni pričakovati.«

In če smo to že omenili na začetku – koliko naj bi imela prihodkov kluba Partizan in Crvena zvezda v sezoni 2024/25? Po podatkih klubov 23 milijonov evrov oziroma 22 milijonov evrov.