Ultimativni dokaz škodljivosti

»Zrak v Kanalu ob Soči je primerljiv z zrakom v Bohinju in Bovcu. Od 30 merilnih postaj v Sloveniji le dve izkazujeta boljšo kakovost zraka, kot je v okolici Salonita Anhovo,« je konec leta 2019 javnost prepričevala uprava avstrijsko-italijanskega Salonita, danes Alpacem Cementa, in zatrjevala: »Ni niti enega podatka, ki bi kazal na razloge za zaskrbljenost.« A ta podatek je zdaj prišel; z najnaprednejšimi metodami analizirani prašni delci PM10 v vasi Deskle ob cementarni-sosežigalnici rušijo te dolgoletne trditve kapitalske interesne skupine: cementarna pomembno slabša kakovost zraka in zdravja.

Meritve na strehi Osnovne šole Deskle je ekipa novogoriške fakultete za znanosti o okolju izvajala od novembra 2020 do novembra 2021, merili so delce PM10. Gre za prašne delce s premerom, manjšim od 10 mikrometrov, ki so povezani z obolevnostjo in umrljivostjo zaradi bolezni pljuč, srca in ožilja, nevrološkimi obolenji, sladkorno boleznijo tipa 2 in motnjami v reprodukcijskem zdravju. Slovenija spada v Evropi med države, kjer je zrak zaradi delcev PM10 med bolj onesnaženim, Nacionalni inštitut za javno zdravje pa že leta kot ključna krivca izpostavlja individualna kurišča in mestni promet.

»Ta raziskava kaže, da ne smemo pozabiti na industrijo kot na vir onesnaževanja, s katerim se je treba ukvarjati,« je ob predstavitvi rezultatov študije izpostavil Griša Močnik, dekan fakultete za znanosti o okolju in vodja tamkajšnjega centra za raziskave atmosfere. »Industrijo smo začeli v Evropi regulirati v 80. letih prejšnjega stoletja, in to zelo uspešno, kislega dežja na primer ni več. Imamo direktivo o industrijskih izpustih, ob tem pa so bile industrijske emisije kot vir PM delcev in njihov vpliv na zdravje polje, ki je bilo zanemarjeno, pa nikakor ne bi smelo biti.« A razvoj novih metod omogoča podrobnejše vpoglede v delce PM10 in daje dodatne informacije o njihovem izvoru in zlasti vplivih na zdravje. Škodljivost delcev PM10 za zdravje namreč zelo variira glede na njihovo sestavo, indikator njihove škodljivosti pa je tako imenovani oksidativni potencial, ki se določa s sodobnimi metodami. In ta oksidativni potencial so z aktualno raziskavo določili tudi za Deskle, kar je bilo mogoče zaradi sodelovanja francoskega Inštituta za okoljske geoznanosti, švicarskega Inštituta Paula Scherrerja in grškega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave Demokritos.

Dobljene vrednosti oksidativnega potenciala v Desklah so ene najvišjih v Evropi.

In rezultati? »Na območju smo identificirali deset ključnih virov onesnaženja,« je pojasnila raziskovalka dr. Kristina Glojek; gre za vire, kot so promet, kurjenje lesa za ogrevanje, cementarna-sosežigalnica, puščavski pesek in starana morska sol. Določili so kemijske »prstne odtise« posameznih virov, njihove prispevke k PM10 in njihov oksidativni potencial, pri tem pa so, kar sogovornica poudarja kot bistveno, upoštevali povezanost virov. Eden od primerov je promet; promet je ob »zgorevanju biomase«, torej kurjenju lesa, ključen vir delcev PM10 v Desklah, a ker je pomemben del prometa povezan z delovanjem cementarne, je treba ta del prometa pripisati cementarni. Petinosemdeset odstotkov vseh težkih tovornjakov se na primer vozi v industrijsko območje cementarne ali iz njega. »Če ugotovljen cementni prah, ustrezen del prometa in tretji vir, ki je vse zelo presenetil – to je vir, bogat s kloridom, obravnavamo kot en vir, povezan s cementarno, postane cementarna drugi najpomembnejši povzročitelj delcev PM10, takoj za kurjenjem biomase,« je strnila Kristina Glojek; po taki razdelitvi prispeva kurjenje lesa k masni koncentraciji PM10 delcev v Desklah 34 odstotkov, cementarne pa 17 odstotkov. Tak delež cementarne je po mnenju sogovornice verjetno še podcenjen, saj prispeva še k drugim virom. A za zdravje je, kot rečeno, bolj kot masna koncentracija ključen drug indikator, to je oksidativni potencial: višji ko je, slabše je za zdravje. Ugotovili so, da je oksidativni potencial na enoto mase – »če bi primerjali eno žličko enega vira z žličko drugega vira,« je karikirala Kristina Glojek – v Desklah med vsemi viri PM10 najvišji pri cementarni. Še več: tuje raziskovalce je šokiral zlasti najden vir, bogat s kloridi, ki ima izjemo visoko oksidativno vrednost. »Mislili so, da gre za napako, ta vir so doslej izmerili le v Aziji,« je povedala. Ko so na koncu upoštevali izmerjene volumne PM10 delcev in oksidativni potencial na vsako enoto, se je skupni največji oksidativni potencial pokazal pri kurjenju, a cementarna sledi. »Dobljene vrednosti oksidativnega potenciala v Desklah so ene najvišjih v Evropi,« je zaključila Kristina Glojek, Močnik pa se je višjih izmerjenih vrednosti spomnil le v Sarajevu, ki velja za neslavnega rekorderja.

»Po tej raziskavi delcev PM10 lahko z gotovostjo rečemo, da imajo aktivnosti cementarne merljiv in bistven vpliv na kakovost okolja, pri čemer vsi drugi izpusti, plinov, onesnaževal sploh niso zajeti,« pravi župan Kanala ob Soči Miha Stegel in dodaja, da so ugotovitve pomembne zlasti zaradi širitvenih načrtov cementarne. »To bi pomenilo še več škodljivih vplivov, zdaj je to znanstveno dokazano.«

Raziskava o zraku v Desklah je prosto na voljo v ugledni mednarodni znanstveni reviji Environment International.