Logar odgovarja / »Levica je antisistemska stranka, na ta način je tudi prišla v parlament«

Politični program Anžeta Logarja, ki namerava do konca leta ustanoviti novo stranko, je za zdaj precej kratek. Obljublja sodelovanje, želi prispevati k oblikovanju velike koalicije in podobno. Logarju smo pisno postavili nekaj vprašanj.

V intervjujih v različnih medijih je Logar v tem tednu ponavljal, da si želi več politične širine. Toda pri tem je očitno imel v mislih predvsem parlamentarno politično širino. Zato smo ga vprašali, ali verjame, da se mora znati politika samoomejevati in prepuščati prostor potencialno avtonomnim akterjem. Na to prvo vprašanje je Logar odgovoril, da ima »politika težave s samoomejevanjem že od nekdaj« in da so zato očetje demokracije stavili na delitev oblasti ter različne mehanizme kontrol in ravnovesij, ki bi omejile samovoljo oblastnikov. »Pametna politika se zna samoomejiti in pustiti dovolj avtonomnosti podsistemom, da kreativno prispevajo k napredku,« je poudaril.

Že pri naslednjem vprašanju se je jasnemu odgovoru izmaknil. Namreč, lakmusov papir za to samoomejevanje politike je prav odnos do največje avtonomne organizacije v Sloveniji, to je do RTV. Po zadnji reformi so neodvisne civilnodružbene organizacije dobile avtonomijo pri upravljanju RTV, izgubili pa so jo politiki. Je bila potemtakem to pravilna pot, nas je zanimalo? »Novi zakon o RTV je bil predstavljen kot akt depolitizacije s strani politične opcije, ki je zmagala na volitvah. Kadarkoli politika reformira v imenu višjih ciljev, ki so po sami naravi kontradiktorni s politično prevlado, je treba biti previden,« je odgovoril Logar ter nato dodal nekaj, kar dejansko ni res in s čimer se je odgovoru na vprašanje izmaknil: »Trenutno o zakonu teče spor pred ustavnim sodiščem, zato počakajmo na to odločitev.« V zadnjem stavku je sicer dodal, da »je medijska krajina področje, kjer politiziranje nima mesta, in tega se nameravam držati«.

Anže Logar je sicer tisti slovenski politik, ki je v času prve Janševe vlade kot vodja urada za informiranje tujim novinarjem v sobe dostavil nekakšen opomnik, v katerem je osiral slovenske medije in novinarje.

Precej nenavadno je Logarjevo stališče do Levice. Zanj je namreč Levica skrajna politična sila, s katero ne namerava sodelovati. A zakaj pravzaprav? V kontekstu Evropske unije je namreč slovenska Levica zmerna stranka. Kateri konkretni ukrepi ali reforme, ki jih je Levica predlagala ali jih uresničuje, so za Logarja skrajni, smo ga vprašali, a jasnega odgovora na to vprašanje nismo dobili. »Levica je antisistemska stranka, na ta način je tudi prišla v parlament. Vsaka antisistemska stranka je po svojem bistvu skrajna, saj negira ustaljeni red in želi vpeljati novega,« se je izmaknil odgovoru.

Naslednje vprašanje, ki nas je zanimalo, je desni populizem. Celo evropska zmerna desnica (EPP, v Sloveniji NSi) namreč populistično izkorišča nekatere nujne zelene ukrepe. V NSi so bili proti omejevanju kurjenja drv, čeprav je v Sloveniji to velik vir onesnaževanja, zdaj so na primer proti novemu tarifnemu sistemu za obračun omrežnine, ki pa je po mnenju agencije in stroke nujen. Zelo všečno je danes biti proti temu. Kakšno je Logarjevo stališče? »Nov sistem zaračunavanja je predvsem preveč zapleten. Vprašanje je tudi, če ne prinaša skrite podražitve za uporabnike. V Sloveniji imamo že tako ali tako predrago energijo, še posebej za poslovne uporabnike, zato so podjetja začela seliti proizvodnjo in zapirati obrate,« nam je odgovoril, kar sicer ni res, v Sloveniji je povprečna cena elektrike za podjetja nižja od evropskega povprečja – a podjetniškim krogom takšne izjave nedvomno prijajo.

Kaj pa migrantske grožnje, Romi – tema, ki so jo v njegovi matični SDS vedno radi poudarili kot najpomembnejšo? V Kočevju je član SDS na lokalnih volitvah na prvo mesto postavil romsko problematiko. Zato smo ga vprašali: Kočevje poznate, poznate tudi gospoda Prebiliča, ki ga cenite. Je to, da neki politik želi dobiti popularnost in biti izvoljen zaradi tem, kot so Romi ali migranti, glede česar pa ne ponuja dolgoročnih rešitev, populizem, do katerega ste lahko kritični? Na to vprašanje je Logar odgovoril na kratko, ne da bi odpiral rane: »Odgovor je v rezultatu volitev. Ljudje so izbrali dosedanjega podžupana, verjetno zaradi dobrih izkušenj s preteklim delom.«

»Levica je antisistemska stranka, na ta način je tudi prišla v parlament. Vsaka antisistemska stranka je po svojem bistvu skrajna, saj negira ustaljeni red in želi vpeljati novega.«

Zanimal nas je tudi njegov odnos do kapitala. Čeprav ste za široko politiko, se zdi, da zagovarjate precej ozko skupino kapitalskih interesov ali bogatejših, smo mu napisali. Zgolj za test nas je zanimalo, kaj Logar meni o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ta reforma je bila namreč brez dvoma dobra za ljudi – ti še naprej plačujejo 35 evrov in ne 45, kot so želele komercialne zavarovalnice, za povrh vsega pa je zaradi te reforme po zadnjih podatkih do bolnišnic prišlo veliko več denarja, ki je v preteklosti ostal pri teh zavarovalnicah. Je bila torej ta poteza, ukinitev dopolnilnega zavarovanja, pravilna?

»Ni bila prava,« je odgovoril, »Vprašajte tiste – recimo kmečke žene, ki si morajo same plačevati prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Za njih je mesečni prispevek zaradi obveznega dodatnega zavarovanja še za 35 evrov višji. Marsikdo si tako sploh ne more privoščiti zdravstvenega varstva! Gre za nedomišljeni ukrep, ki davkoplačevalce stane tja do 600 mio evrov letno, pa nimamo zato nič krajših čakalnih vrst.« Naj pojasnimo, da kdor zaradi nizkih dohodkov ne zmore plačevati novega zdravstvenega prispevka, lahko vloži prošnjo na center za socialno delo in mu ga plačuje država. To velja tudi za kmečke žene.

Drugo takšno naše testno vprašanje, iz katerega lahko razberemo, kakšen je Logarjev odnos do kapitala, je vprašanje o davkih. Enostavno: Koalicija načrtuje stanovanjski davek. Bi bilo prav, da bi ljudje za drugo in naslednje stanovanje plačali 0,2 odstotni davek na vrednost stanovanja, razen če ga na primer oddajajo? Podpirate takšen davek na prazna stanovanja ali stanovanja, ki so bila kupljena kot investicija? Na to vprašanje je Logar odgovoril: »Zagotovo je treba progresivno obdavčiti stanovanja, ki jih posamezniki kupujejo na zalogo. So pa davki vedno sistemski ukrep, ki ga ne smemo jemati izolirano. Če poenostavim – treba je razbremeniti delo, obdavčiti nepremičnine s tem, da se za prvo nepremičnino ne spreminjajo pogoji obdavčitve glede na obstoječe stanje, poleg tega pa je treba v okviru stanovanjskega sklada okrepiti najemniški del, ki bo lastnikom praznih stanovanj ponujal dovolj ugoden paket, da bodo svoja stanovanja dali na trg.«

Toda zanimalo nas je še naprej: Mnogi vaši podporniki so podjetniki. Značilnost podjetnikov in menedžerjev je, da so vse bolj globalizirani. Komu je bolj mar za dolgoročno preživetje podjetij, in s tem tudi za pozitivne družbene učinke podjetništva, so za to bolj zainteresirani zaposleni, delavci ali menedžerji, smo ga vprašali. Ter dodali, da gre lahko predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak že jutri k Lehman Brothers, kar pomeni, da je verjetno bolj zvest mednarodnim investicijskim skladom kot Sloveniji. Logar se je odgovoru izognil: »Upam, da je podpornikov veliko, ne samo podjetniki. Mi pozabljamo na množico majhnih in srednjih podjetij, ki želijo od države samo stabilno davčno okolje in storitve za poslovanje brez birokratskih zapletov. Moramo biti ponosni na njih, saj so tvorec našega blagostanja. Praktično vsi, ki smo jih obiskali na regionalnih obiskih Platforme sodelovanja, na prvo mesto postavljajo prav svoje zaposlene. Od njih se lahko veliko naučimo.«

»Poleg obnovljivih virov za energetsko varnost države potrebujemo stalen vir. Jedrska energija zagotavlja to varnost, zato bom gradnjo podprl.«

In končno je tukaj še vprašanje o novi nuklearki, ki jo kapitalska združenja brez vsakršnih dvomov podpirajo. Jo podpira tudi Logar? Na ljubljanski elektrofakulteti so ta mesec pokazali, da lahko naš energetski sistem preživi tudi le z obnovljivimi viri, kar je spodbudna ugotovitev, saj so obnovljivi viri cenejši in manj tvegani od nuklearne elektrike. Kako boste glasovali na referendumu, smo ga vprašali. »Problem z obnovljivimi viri je, da so odvisni od naravnih pojavov, zato mora imeti država v svojem energetskem miksu vedno tudi sivo rezervo za čas, ko recimo sonce ne sveti in veter ne piha,« nam je odgovoril. »Ta speča rezerva mora biti v obsegu, ki ga dajejo tovrstni viri. Poleg obnovljivih virov za energetsko varnost države potrebujemo stalen vir. Jedrska energija zagotavlja to varnost, zato bom gradnjo podprl. Ne podpiram pa namere, da se gradnja odvije v okviru obstoječega energetskega poslovnega sistema. Zaradi višine investicije, zaradi izkušnje s TEŠ6 in predvsem zaradi dolgoročnosti je za tovrstne investicije najbolje ustanoviti projektno podjetje, ki zagotavlja ustrezno transparentnost in nadzor,« je odgovoril. Nuklearna elektrarna sicer ne more biti speča rezerva, ker mora biti ves čas v pogonu.