Nepridipravi so razdejali stojnico Inštituta 8. marec

Ljubezen vse premaga

Pri Inštitutu 8. marec nadaljujejo zbiranje podpisov v okviru pobude My voice, My choice (Moj glas, moja izbira), da bi vsem ženskam v Evropi zagotovili varen in dostopen splav. Doslej so zbrali že okoli 660 tisoč podpisov, da bosta njihovo pobudo obravnavala evropska komisija in parlament, jih potrebujejo milijon. Čeprav jim gre zelo dobro – pobuda je postala najhitreje rastoča evropska državljanska pobuda – se jim še vedno kdaj zgodi kaj neprijetnega. Denimo prejšnji teden v petek zjutraj v Ljubljani, ko so njihovi prostovoljci prišli k stojnici na Adamič-Lundrovem nabrežju, kjer zbirajo podpise, in jo našli v razsulu.

»Že nekaj mesecev imamo tam stojnico in nabralo se je tudi zelo veliko lepih doživetij,« je povedala Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. »Zadnje čase pa so se začeli pri stojnici pogosteje pojavljati ljudje, ki nadlegujejo naše prostovoljce. In minuli teden, ko smo zjutraj prišli na stojnico, nas je tam pričakalo razdejanje – uničena stojnica z raztrganimi plakati in polepljena z nalepkami zavoda Živim.« To je »pro-life« organizacija, znana po tem, da je pred leti na pročelje frančiškanske cerkve v Ljubljani predvajala propagandni film proti pravici do splava.

Pod ostanki plakatov je bil listek s podobo Jezusovega prebodenega srca in na njem zapis v latinščini – Caelum et terra transibunt: verba autem mea non transibunt (Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle). Gre za besede iz Svetega pisma, ki napovedujejo prihod božjega kraljestva, z njimi pa Jezus poudari, da so njegovi nauki večni in nespremenljivi, tudi ko se bo fizični svet spremenil ali bo uničen. Povedano drugače: v inštitutu lahko še tako pihajo in sopihajo, da bi ženskam v Evropi omogočili varen in dostopen splav, to ne bo spremenilo božje volje.

»Prostovoljka s Ptuja pravi, da ljudje na poti od maše oddajajo podpise in govorijo o pravici do splava kot o nečem, kar nam je skupno. Prav to je smisel naše kampanje,« so po dogodku zapisali pri inštitutu. »Čeprav smo si različni po veroizpovedi in strankah, ki jih volimo, po Sloveniji in Evropi obstajajo skupne vrednote. To je boj za dostojno življenje vseh, za skupnost in za to, da ženske po Evropi ne umirajo, ker nimajo dostopa do zdravstvenih storitev.« »

Na začetku nismo hoteli delati drame, da ne bi prestrašili prostovoljcev. Ampak vseeno se nam zdi pomembno poudariti, da je sprva nadlegovanje na spletu, ki prerašča v nadlegovanje na ulici ali akcije, kot je bila ta, to pa je lahko prvi korak do nasilja. Zato moramo govoriti o teh stvareh,« je še povedala Nika Kovač. V inštitutu so pogosto tarča zlobnih jezikov in groženj na spletu, olje na ogenj pri tem radi prilivajo politiki z desnice, pred dvema letoma pa je bila direktorica inštituta tudi žrtev fizičnega napada. »Predvsem pa se mi zdi pomembno povedati, da je v Sloveniji velika večina ljudi naklonjena pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Redkokatera tema ima tako velik družbeni konsenz. In v resnici je zelo povedno, da je neki majhni skupini ekstremistov in politikov uspelo prepričati nas, da je to tema, ki razdvaja.«