Razkriti posnetki o dogovarjanju politikov o JEK 2

Novinarji oddaje Tarča so razkrili skrivne tonske posnetke dogovarjanja politikov o hkratnem sprejetju resolucije o jedrski energiji in referendumu o JEK 2

Novinarji oddaje Tarča so včeraj na TV Slovenija razkrili skrivne tonske posnetke dogovarjanja politikov o hkratnem sprejetju resolucije o jedrski energiji in referendumu o JEK 2. Izvedba posvetovalnega referenduma o vsebini, ki je že sprejeta v resoluciji, bi bila tako lahko protizakonita.

Kaj so se dogovorili za zaprtimi vrati? Enajstega aprila je potekal neformalni sestanek v Državnem zboru (DZ). Posnetek sestanka razkriva, da so imeli politiki očitne težave s tem, kako politično zagotoviti izvedbo projekta JEK 2, še preden se bodo o projektu na referendumu odločali volivci. Najintenzivneje sta o tem razmišljala Nataša Avšič Bogovič iz Svobode in Tomaž Lisec iz SDS, je poročal novinar Tarče Klemen Košak.

Spodaj objavljamo izsek iz omenjenega pogovora oziroma posnetka:

• Tomaž Lisec: "V poslanski skupini SDS-a menimo, da je treba oboje čim prej izpeljati oziroma izvesti."
• Nataša Avšič Bogovič: "Jaz sem razumela, da se ravno to ne da narediti."
• Tomaž Lisec: "Kaj pa, če najprej resolucijo sprejmemo in potem ..."
• Nataša Avšič Bogovič: "Samo moramo ven akt potegniti ..."
• Tomaž Lisec. "Ven damo ali pa spremenimo. Lahko tudi spremenimo."
• Nataša Avšič Bogovič: "Ne, akt moramo dati, predlog za referendum moramo dati ven. Umakniti."
• Tomaž Lisec: "To je za nas rešitev."
• Nataša Avšič Bogovič: "Je to politično res dobra rešitev? S tem naredimo malo ali pa kar precej zmede med volivci, kaj zdaj delamo."

Posnetek dokazuje, da so poslanci vedeli, da pri postopku glede JEK 2 kršijo zakon in vnaprej izničujejo voljo ljudstva, zdaj pa se glede tega sprenevedajo. Posnetki so nastali aprila, ko sta se najmočnejši stranki na primer sprli glede tega, ali lahko opozicija preiskuje poslovno zgodovino premierja Roberta Goloba.

V oddaji Tarča so razkrili, da je bil poleg predstavnikov parlamentarnih strank na sestanku 11. aprila v velikem salonu DZ tudi Daniel Levičar, ki je v kabinetu predsednika vlade odgovoren za projekt JEK 2. Tam je bil tudi Jure Kožuh iz generalnega sekretariata državnega zbora, ki je od političnih strank neodvisen. Zbranim je pojasnil, zakaj resolucije o miroljubni rabi jedrske energije – v kateri je jasno zapisana izvedba JEK 2 – ne morejo sprejeti pred izidom referenduma. Sestanek je vodila Nataša Avšič Bogovič.

Jure Kožuh je takrat dejal: "Oba akta se nanašata na projekt JEK 2. V tem primeru je pomembna določba 28. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki pač jasno in izrecno določa, da lahko državni zbor razpiše posvetovalni referendum, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju. In to vprašanje, jasno, je projekt JEK 2."

"Če pa bi mi preskočili, da bi DZ najprej odločal o resoluciji in potem razpisu referenduma, pa postane odločitev, volja izničena. Ker vi bi kot državni zbor najprej sprejeli odločitev, da gremo v JEK 2, in potem ljudi vprašali, ali ste sploh za JEK 2," je dodal Kožuh.

Njegov sklep je bil jasen. Če bo državni zbor sprejel resolucijo o izvedbi JEK 2, ne more razpisati referenduma o tem. In obratno. Če bo razpisal referendum, resolucije ne more sprejeti, dokler ne bodo januarja znani izidi referenduma.

Tomaž Lisec (SDS) je na sestanku 11. aprila kljub opozorilom Kožuha vztrajal, da pohitijo tako z resolucijo kot z referendumom: "Jaz trdim, da lahko naredimo na isti seji tako resolucijo in potem o predlogu za razpis referenduma. Prvič, spremenimo samo vprašanje." Nataša Avšič Bogovič pa ga je popravila, saj je takrat razumela sporočilo predstavnika neodvisnih služb: "Jaz bi tukaj mogoče to dodala, da sem jaz razumela, da se ravno to ne da narediti, ker tudi v primeru, da spremenimo besedilo, se to vprašanje, ki ga potem spremenjenega damo v pobudo, prav tako znajde na področju resolucije, ker resolucija neposredno o tem govori, o izgradnji JEK-a 2." Povedala mu je, da lahko resolucijo in referendum na hitro sprejmejo samo z nenavadnim manevrom .Tomaž Lisec je na to odgovoril sledeče: "Ven damo. Lahko tudi spremenimo."

Nataša Avšič Bogovič pa mu je odgovorila: "Ne, akt moramo dati, predlog za referendum moramo dati ven. Umakniti. Vsi podpisniki rečemo, zdaj se pa več ne strinjamo s tem predlogom, ga umikamo ven iz procedure. Dokončno. Potem se pa lahko resolucija sprejme, in ko imamo sprejeto resolucijo, potem pa lahko delamo z vprašanjem, kar hočemo." Na to je Lisec dejal, da je to za njih rešitev.

"Potem ko sem začela politično razmišljati ... Če imamo res cilj, da na referendumu dobi podporo JEK 2, pa s tem naredimo malo ali pa kar precej zmede med volivci, kaj zdaj delamo, kaj zdaj mi počnemo," je takrat poudarila Nataša Avšič Bogovič.

A enajstega aprila se še niso dokončno dogovorili. 25. aprila so se srečali še enkrat. Tokrat ni bilo zraven neodvisnih strokovnih služb državnega zbora.

Kot so poročali v oddaji Tarča, je Nataša Avšič Bogovič na sestanku 25. aprila predstavila tri scenarije. Njen prvi scenarij: o resoluciji glasujejo šele po tem, ko bodo znani izidi referenduma. Ta je edini, ki ne bi izničil volje ljudstva. Drugi scenarij: sprememba referendumskega vprašanja ter nato hkrati sprejetje resolucije in razpis referenduma. Za ta scenarij je predstavnik služb državnega zbora rekel, da je v nasprotju z zakonom. Tretji scenarij pa je bil začasen umik predloga za referendum, v vmesnem času sprejetje resolucije in ponovna vložitev predloga za referendum.

Prisotni so nato izbrali sporni drugi scenarij. Ali so poslanci poskušali prepričati službe DZ, ni jasno. Novinarji oddaje Tarča so večkrat prosili za pogovor s Kožuhom ali njegovimi nadrejenimi. Izjave ne bo, so sporočili iz vodstva DZ.

O svojem spornem scenariju pa jim je očitno uspelo prepričati predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič in podpredsednika državnega zbora Danijela Krivca (SDS). To je bilo dovolj za uresničitev načrta tako imenovane jedrske koalicije v DZ.

Več v oddaji Tarča v arhivu spletnega portala MMC RTV Slovenija.