Zgodovinski premik za slovenski film

Direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataša Bučar je ocenila, da se je zgodil zgodovinski premik za slovenski film, saj bo njegov proračun za prihodnje leto 15 milijonov evrov

V Portorožu se je v torek zvečer začel 27. festival slovenskega filma. V nasprotju z minulimi leti so bili uvodni nagovori optimistično naravnani. Direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataša Bučar je ocenila, da se je zgodil zgodovinski premik za slovenski film, saj bo njegov proračun za prihodnje leto 15 milijonov evrov.

Ko je Bučar nastopila svoj mandat leta 2016, je SFC upravljal s 4,3 milijona evrov. Kot je povedala na odprtju festivala, je po njenem mnenju slovenski film doslej preživel zaradi strasti ustvarjalk in ustvarjalcev, zdaj pa jo bodo spremljali tudi boljši pogoji.

Ob tem je popravila predhodnega govornika, direktorja festivala Bojana Labovića, ki je ocenil, da je letošnji program, v katerem je veliko otroških in mladinskih filmov, lahkotnejši. Po njenem mnenju gre mestoma za komunikativnejše vsebine, o lahkotnosti pa da bi težko govorili.

Opazno je tudi veliko število dokumentarnih filmov, ki so v Sloveniji po Labovićevem mnenju v zadnjih letih na pohodu. Včasih je veljalo, da je ta format v domeni televizije in na stranskem tiru, zdaj pa se dogaja pravi preporod.

Dokaz za to je tudi dokumentarni celovečerni film Cent'anni Maje Doroteje Prelog, ki je prvi dokumentarec, ki je uvedel festival slovenskega filma. Po mnenju producenta filma Roka Bička iz produkcije Cvinger, je dokumentarec sicer še vedno "deseti brat slovenskega filma" in da je čas, da postane enakopravni član filmske družine.

Film Cent'anni o prebolevanju bolezni in predvsem soočenju s tem, kaj po njej ostane na čistini, je bil dolgo časa v postprodukciji, saj je šlo po Bičkovem mnenju za "diamant, ki ga je bilo treba obrusiti". Film je dokaz, da tudi dokumentarci potrebujejo svoj čas. Režiserka Prelog je po koncu dodala, da je šele v montaži, po vseh pretresih na snemanju, ugotovila, kakšen film naj bi to bil.

Najbolj slovesen del odprtja festivala je pripadel kostumografinji Zvonki Makuc, ki je prejela nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo. Nagrajenka je povedala, da je priznanja zelo vesela, predvsem pa, da jo je vesela za kostumografijo, saj je ob scenografiji, maski in montaži nujna za celoto filma. Po njenem mnenju je bistvo filma sodelovanje in medsebojno učenje.

V glavno sekcijo, tekmovalni program, se je letos uvrstilo 72 filmov - 20 celovečernih, 6 srednjemetražnih dokumentarnih filmov, 21 kratkih filmov in 25 kratkih študijskih filmov.

URD1yh8sgvE