STA

 |  Kultura

40 let LGBT skupnosti v Ljubljani

Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana

Obvoznica mimo nestrpnosti. Junij 2001, Ljubljana

Obvoznica mimo nestrpnosti. Junij 2001, Ljubljana
© Brane Mozetič. Škuc LGBT digitalni arhiv 1984-2021. Hrani: Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana.

V Mestnem muzeju bodo danes, ob 19. uri odprli razstavo Prostori gibanja. 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani, s čimer želijo nakazati tako fizične prostore, v katerih je skupnost delovala, kot prostore, ki jih je s svojim delovanjem dosegala. Predmete, ki bodo na ogled do 23. marca 2025, so zbrali iz različnih institucij.

Soavtorici razstave sta kustosinja Mestnega muzeja Ljubljana Corinne Brenko ter pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. To je tretja v nizu razstav ob letošnji 40-letnici gibanja, ki je bilo že od svojega začetka v 80. letih minulega stoletja vpeto tudi v širšo mednarodno skupnost. Vsaka je osvetljevala določeno tematiko. Tokratna se osredotoča na prostore gibanja, kjer niso mišljeni le fizični prostori, temveč tudi prostori aktivizma, ustvarjanja kulture, tiskovin, glasbe in podobnega, je na današnji novinarski konferenci povedala Brenko.

Razstava tako pripoveduje o prostorih, s katerimi je bila skupnost povezana, kot so prostori na Kersnikovi in Metelkovi, o ljudeh, ki so jih soustvarjali, ter o dogodkih, kot so epidemija aidsa, boj za zakonske pravice, festival Magnus, ki je še danes posvečen gejevskemu in lezbičnemu filmu, in glasbena skupina Sestre, ki je nastopila na Evroviziji.

Kot je še povedala Brenko, postavitev na nek način obravnava tudi stične točke med skupnostnimi prostori ter javnim življenjem in javnimi prostori, ki je bilo ponekod tudi nasilno. "Na nek način obravnavamo tudi prisotnost homofobije na različnih nivojih in kako se je ta predstavljala skozi desetletja," je pojasnila soavtorica.

Razstava je nastala v sodelovanju s posamezniki in različnimi organizacijami, ki so predmete muzeju bodisi posodili ali jih podarili. Velik del gradiva se je po besedah Tratnik ohranil v Škucu in so ga digitalizirali na Inštitutu za novejšo zgodovino, del gradiva pa se nahaja tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici. Škuc je bil namreč v začetku 80. let minulega stoletja tisto prizorišče, kjer je gibanje potekalo, preden je z več skupinami in iniciativami prišlo do razvejanosti.

Pod organizacijo razstave so se poleg Mestnega muzeja Ljubljana in društva Škuc podpisali Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter druge področne organizacije, posvetili pa so jo pionirju LGBT gibanja v Sloveniji Bogdanu Lešniku (1952-2024). Spremlja jo katalog, v katerem je več avtorjev s svojimi prispevki pokrilo tematiko razstave, tudi z analitičnim pristopom. V času njenega trajanja bodo pripravili še druge dogodke, s katerimi se bodo dotikali zgodovine in razvoja gibanja v Ljubljani in drugod v Sloveniji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.