Zakaj privatizacija oftalmologije ni skrajšala čakalnih dob?

Dušana Kebra že nekaj časa bega ena od zdravstvenih statistik. In sicer so to najnovejši trendi na področju operacij sive mrene. Ko je bil med letoma 2000 in 2004 minister za zdravje, se je prvič srečal s tem primerom. Tedaj so do njega prišli podatki o naraščajočih čakalnih vrstah na operacijo sive mrene, zato so na ministrstvu v te storitve vložili več denarja. Leta 2003, ko se je število operacij začasno povečalo s 6000 na 10.000 na leto, se je čakalna doba res skrajšala, se spominja, in zadeva je bila zanj ad acta.

Število operacij sive mrene se je v naslednjih letih še celo povečevalo, do okoli 18 tisoč leta 2015, kljub temu pa je predvsem po letu 2011 število čakajočih, skupaj s čakalnimi dobami, začelo naraščati. Keber je nedavno zbral aktualne podatke od NIJZ, ki pa so še bolj presenetljivi. V zadnjih štirih letih je namreč število operacij sive mrene zaradi novih programov skrajševanja čakalnih dob še poskočilo, nove posle so dobila izključno zasebna podjetja, ki cvetijo na tem področju. Po podatkih ZZZS smo leta 2023 za operacije sive mrene namenili že 17 milijonov evrov, za kar je bilo opravljenih 25 tisoč operacij.

Za 14 zasebnih oftalmoloških podjetij v Sloveniji pomenijo operacije sive mrene glavni vir dohodkov. Za vsako operacijo ti centri dobijo v povprečju 680 evrov. Očesni kirurški center dr. Pfeifer je na primer med največjimi, lani so od ZZZS prejeli dva milijona evrov, celotni njihovi prihodki pa so v letu 2023 znašali 3,7 milijona evrov. Tudi dobički so v teh podjetjih visoki, pri Dr. Pfeiferju so ga lani imeli kar 1,7 milijona evrov, zaradi česar se k njim selijo tudi številni očesni kirurgi iz javnih bolnišnic. V UKC Ljubljana so zaradi odhodov očesnih kirurgov ogroženi nekateri posegi na očeh, ki morajo biti opravljeni v 24 urah, da ne pride do oslepitve, kot je vitrektomija.

A čeprav imamo danes petkrat več operacij sive mrene, čeprav smo v Sloveniji lani operirali več sivih mren na prebivalca kot v Nemčiji, čeprav s tem ogrožamo nekatere urgentne posege, se stanje na področju sivih mren ne izboljšuje. Še huje, število čakajočih, s čakalnimi dobami vred, je rekordno. Po številu operacij sive mrene smo v Sloveniji v mednarodnem povprečju, toda kot je ugotovil Keber, v državah s podobnim številom operacij ni tolikšnih čakalnih dob. Po podatkih iz leta 2024 je povprečni čas čakanja za operacijo sive mrene v državah OECD okoli 95 dni, v Sloveniji pa več kot 250 dni.

Kako torej to razumeti? Keber pravi, da sta mogoči le dve verjetni razlagi. Prvič, da so čakalne dobe nepravilne. Te namreč v Sloveniji temeljijo na napovedani čakalni dobi, ko se pacient vključi v seznam, in pa na realizirani čakalni dobi. In drugič, da je naraščajoče število čakajočih posledica »razrahljanih indikacij za operacijo sive mrene«, torej nižanja kriterijev. Na javni zavarovalnici, ZZZS, ki smo jim podatke poslali, se s tem strinjajo. Še huje, pravzaprav trdijo, da v Sloveniji meril, kdaj komu operirati sivo mreno, niti nimamo.

»Danes ni več predpisana nobena indikacija za uvrščanje na čakalni seznam za ambulantno operacijo sive mrene, kar zagotovo prispeva k (pre)hitremu uvrščanju pacientov na čakalni seznam ter podaljševanju čakalnih dob … Menimo, da bi moral Razširjeni strokovni kolegij za oftalmologijo (posvetovalno telo pri Ministrstvu za zdravje) sprejeti zavezujoče medicinske indikacije za napotovanje pacientov tudi na ambulantno operacijo sive mrene.« Ker lahko zato prihaja do nepotrebnih operacij, naj bi to povečevalo čakalne dobe.

Toda nato se je na nas obrnil bralec, ki nam je pojasnil svojo izkušnjo. Šel je na pregled k okulistu, s katerim se je pogovarjal o morebitni operaciji vida zaradi dioptrije, torej zamenjavi leče, kar bi ga stalo več kot 2000 evrov. A zdravnik, okulist naj bi mu dejal, da obstaja še ena rešitev. Če njegovo operacijo predstavijo kot operacijo sive mrene, bo del stroška odpadlo na ZZZS, sam pa bo plačal zgolj okoli 1000 evrov. Je morda to odgovor, zakaj v Sloveniji rastejo operacije sive mrene – s čakalnimi dobami vred, ker si dejansko ljudje tako popravljajo dioptrijo.

Dr. Vladimir Pfeifer, ustanovitelj prej omenjenega kirurškega centra, nam je dejal, da je takšna praksa v Sloveniji teoretično možna, a nezakonita in bi jo morali preganjati. Opozarja pa, da se je takšna dejansko ilegalna praksa razrasla v povezavi s hrvaškimi okulističnimi podjetji. Domnevno javna zavarovalnica slovenskim pacientom, ki si gredo popravit dioptrijo na Hrvaško, povrne del stroškov, kot da so si na Hrvaškem zaradi dolgih čakalnih dob v Sloveniji tam operirali sivo mreno. A opozarja, da so te operacije na Hrvaškem nekakovostne, zaradi česar se morajo oni ukvarjati tudi s komplikacijami, ki pri tem nastajajo.

Sicer pa število operacij sive mrene v Sloveniji – recimo v njihovem centru – narašča zaradi napredka v medicini. »Nekoč je bilo ljudi, pa tudi zdravnike, strah ljudi napotiti na operacijo sive mrene in so to storili pri res najbolj nujnih primerih, danes tega strahu ni več, pomagamo lahko več ljudem in je to boljše.« V nekaterih drugih državah, kot je Japonska, domnevno sivo mreno operirajo še prej kot v Sloveniji.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>