Epidemija izterjav

V kulturniškem sindikatu ZASUK so se, potem ko je po podatkih finančne uprave v zadnjih mesecih odločbe za vračilo mesečnega temeljnega dohodka v skupnem znesku 939.225 evrov prejelo 274 samozaposlenih v kulturi, lotili kampanje pod geslom epidemija izterjav. »Tisti, ki v povprečju prejemamo manj kot minimalno plačo na mesec in si vse stroške dela krijemo sami, smo morali čez noč poiskati dodatnih 4000, 5000, 6000 ali 8000 evrov,« so zapisali na spletni strani. »Vrnil sem 4200 evrov samo zato, ker sem leta 2019 zaslužil približno 9000 evrov, leta 2020 pa približno 8000 evrov,« je povedal eden izmed delavcev in dodal, da je spregledal, da so v enem letu večkrat spremenili zakon in v skladu z uveljavljeno zakonodajo ni dosegel zapovedanega 20-odstotnega zmanjšanja dohodkov. Zdaj bo moral vrniti celotno pomoč države, ker je zaslužil 700 evrov preveč. Nekatere je država »pahnila na rob« in ogrozila osnovno preživetje njihovih družin.

Gre za pomoč, do katere so bili v koronskem času upravičeni samozaposleni, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci, ki so izpolnjevali pogoj zmanjšanja čistih prihodkov od prodaje za najmanj 10 ali 20 odstotkov leta 2020 glede na leto 2019. Po podatkih sindikata, kjer so sistematično zbirali izkušnje, povezane s pozivi za vračilo državne pomoči, so se pri zahtevi za vračilo dogajale krivice. Večinoma je bilo ugotovljeno, da so se posameznikom prihodki zmanjšali za manj kot 20 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom, nekaterim pa je Furs v prihodke iz dejavnosti štel tudi bruto višino dodatka za čas porodniškega dopusta. »Ukrep 20 odstotkov prihodkov je bil sprejet ob predpostavki povprečnih zaslužkov, robne situacije pa niso bile upoštevane, čeprav so med samozaposlenimi v kulturi dejansko prevladujoče,« pravijo v sindikatu. Velik del (samo)zaposlenih v kulturi ima zelo nizke dohodke.

V sindikatu so se po pomoč obrnili na ministrstvo za kulturo. Tam pravijo, da so finančni upravi razložili specifike načinov dela, prejemanja prihodkov in drugih okoliščin samozaposlenih v kulturi, vendar na finančni upravi vztrajajo, da veljavne zakonodaje ni mogoče zaobiti, ker bi to pomenilo neenako obravnavo posameznih davčnih zavezancev.

V sindikatu so opozorili tudi na komunikacijo s samozaposlenimi kulturniki, ki je potekala izključno prek platforme e-davki, in kratke pritožbene roke. Vendar iz finančne uprave pojasnjujejo, da je ob izdaji  odločbe pritožbeni rok 15 dni, osemdnevni rok velja samo pri opominu in sklepu o izvršbi. Pojasnili so tudi, da so vsebinske pritožbe mogoče le, če je izdana odločba, ko pa pride do opomina in izvršbe, so mogoče le še tehnične pritožbe. Komunikacija s poslovnimi subjekti, med katere spadajo tudi samozaposleni v kulturi, sicer že leta poteka izključno v elektronski obliki, torej prek e-davkov, fizične osebe pa imajo možnost izbire med elektronsko komunikacijo in komunikacijo po pošti.

Nekateri so se na odločbe (uspešno) pritožili, saj so jih na nepravilnosti – pri sindikatu so navedli napake, kot so napačni izračuni – opozorili računovodje. Vendar ne vsi, nekateri bodo v strahu pred izvršbo denar vračali, čeprav so bili do pomoči dokazljivo upravičeni. »Sedaj nisem več dolžna državi, dolgujem pa številnim drugim,« je sindikatu zaupala ena izmed delavk.

V sindikatu od ministrstva za kulturo, ministrstva za delo in drugih pristojnih organov zahtevajo takojšnje ukrepanje. Zahtevajo zamrznitev vseh izterjav, revizijo izterjav, ki so že bile izpeljane in ki potekajo, odpis dolgov in vračilo plačanih izterjanih zneskov. »Ministrstvo za kulturo dovoljuje, da se najbolj ogroženi prekarci terjajo za skupno milijon evrov, paradoksalno bodo ti delavci na koncu pomenili večji strošek za državo kot zneski, ki jih morajo vračati,« so še dodali.