Rop je najprimernejši

»Za guvernerja Banke Slovenije sem predlagala kandidata, ki je izmed vseh prijavljenih izkazal največ strokovnih, znanstvenih in vodstvenih izkušenj s področja bančništva, upravljanja in vodenja velikih sistemov, ki jih je pridobil v Sloveniji in v tujini, in je najprimernejši kandidat,« je v sredo izbiro Toneta Ropa pojasnila predsednica države in poudarila, da je odločitev sprejela po pogovorih z vodji vseh poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti in po temeljitem premisleku. Rop v parlamentu potrebuje 46 glasov. Čeprav je koalicija še pred dnevi izražala podporo finančnici s finančnega ministrstva Saši Jazbec in je vladajoča Svoboda po predsedničini odločitvi za Ropa javno izrazila »presenečenje«, ni jasno, ali gre za spor ali za dogovorjeno politično igro. Presenečena je tudi SD. V naši politični realnosti je odločilna izvoljivost, ne primernost.

Tone Rop (1960) je po izobrazbi ekonomist (leta 1984 je za diplomsko delo Sistem akumulacije in fondov v Kidričevih delih in v jugoslovanski praksi prejel študentsko Prešernovo nagrado), v praksi pa politik. Leta 1992 je nastopil na državnozborskih volitvah kot član LDS. Ko je predsednik vlade postal Janez Drnovšek, je bil Rop državni sekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Od leta 1996 je bil v Drnovškovih vladah minister za delo, družino in socialne zadeve in nato v letih 2000–2002 minister za finance. V tem času je bil Belgijcem prodan prvi, 34-odstotni delež takrat še paradne NLB, katere privatizacija danes triumfira v stanju, ko je glavnina lastnikov te »naše« največje banke neznana, skrita na računih banke depozitarke, ameriške Bank of New York Mellon. Po Drnovškovem umiku je Rop postal premier, med ministri njegove vlade 2002–2004 so bili Dimitrij Rupel (zunanje zadeve), Matej Lahovnik (gospodarstvo) in Dušan Mramor (finance). Mramor je sicer – to je pomenljivo – v sedanji tekmi za guvernersko mesto 2025–2031 po informacijah v javnosti podprl svojo nekdanjo sodelavko Sašo Jazbec, Ropovo protikandidatko. V času Janševe vlade 2004–2008 je bil Rop poslanec SD, in sicer do avgusta 2010, ko je postal podpredsednik Evropske investicijske banke. Zapustil jo je leta 2017.

Vmes se je ukvarjal s sodišči; bil je pravnomočno obsojen, potem ko je leta 2007, ko je bil poslanec, Vladimirju Vodušku, takrat novinarju TV Slovenija, dejal, da naj bi se bila slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu in da je pogovore prestregla Sova. Na podlagi pravnomočne sodbe je Banka Slovenije Ropu leta 2015 prepovedala opravljati funkcijo nadzornika državne SID banke, a sodbo je izpodbijal in – izpodbil. »Bil sem po krivem obtožen in pravnomočno oproščen,« je pripomnil leta 2022, ko je začel državo zaradi povzročene škode terjati za 127 tisoč evrov odškodnine. Na vprašanje, v kateri fazi je zahtevek, ni odgovoril.

Ropovo imenovanje ali neimenovanje (njegova partnerka Melita Župevc je bila do avgusta članica Golobovega kabineta, nato je napredovala v OVSE) na čelo Banke Slovenije ne bo prineslo obratov v denarni politiki. To vodijo iz Bruslja, zaradi tega je guvernerski položaj bolj stvar ugleda kot »eksekutiva«. V Banki Slovenije je zaposlenih več sto visoko usposobljenih strokovnjakov, ki naloge, od nadzora bank do skrbi za gotovino in zlate palice, opravljajo po priročnikih in pod taktirko evroskupine, med pomembnejša lokalna poslanstva vseh zadnjih guvernerjev pa sodi prizadevanje, da Banko Slovenije ohranijo pod resnim nadzorom javnosti in zlasti zunaj sistema plač v javnem sektorju. Do kdaj bo to mogoče, ni jasno, a vsaj za zdaj nikogar v politiki pretirano ne vznemirja podatek, da bi Banka Slovenije leto 2023 brez sprostitve rezervacij končala z izgubo in da bo njeno izgubo, ko bo zmanjkalo rezerv, moral kriti proračun.

Novi guverner bo v državnem zboru izvoljen s tajnim glasovanjem. Če bo to res Rop, bomo še videli.