Izobešanje zastav

Pred nekaj leti je prebivalce večstanovanjske hiše na Poljanski cesti v Ljubljani zmotila nacistična zastava, ki naj bi jo bila izobesila skupina mladcev na enem od balkonov. Ogorčeni sosedje so poklicali policijo, zastava je bila umaknjena, vendar je policija ugotovila, da ni šlo za kaznivo dejanje, pač pa morda le za prekršek. Podoben primer poveličevanja nacizma je sledil pred dobrim letom v Mariboru, ko so neznanci z okna na zapuščeni stavbi izobesili nacistično zastavo. Tudi v tem primeru je policija ugotovila, da izobešanje zastave ni bilo kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva.

Lahko se tudi zgodi, da vas policija obišče na domu, ker ste izobesili zastavo tuje države. To se je pred dvema tednoma, 11. oktobra, zgodilo Zali Metlika. Nekdo je zoper njo podal prijavo na policijo, ker je imela na balkonu izobešeno palestinsko zastavo. Policija naj bi ji bila izrekla samo opozorilo – na ljubljanski policijski upravi so zapisali, da okoliščine prijave še preverjajo – a bi ji lahko grozila tudi globa v višini 40 evrov. Kot so pojasnili na policiji, naj bi ob prijavi ravnali skladno z zakonom o varstvu javnega reda in miru, ki v 4. členu določa, da se zastave tujih držav lahko izobesijo na javnih površinah samo ob posebnih priložnostih in tako, da se s tem ne krni ugled Slovenije ali tuje države.

V zvezi s tem je Pravna mreža za varstvo demokracije že maja opozorila, da se ob določbi postavlja kar nekaj vprašanj, zlasti, ali se nanaša samo na oblastne ali tudi na neoblastne subjekte, na državljane. »Ko gre za posameznikovo protestno uporabo zastave tuje države, gre za gesto ’državljana’, katerega pravica do svobodnega izražanja in mirnega protestiranja je izrednega pomena za demokracijo in jo je treba uravnotežiti s pravico do varnosti ter varstvom časti in ugleda države,« so takrat zapisali pri pobudi. »Zato se tehtnica v tem primeru nagne v prid svobode izražanja.«

Zala Metlika zato misli vztrajati in zastave ne bo umaknila. »Zastavo sem imela izobešeno, ker verjamem, da bi jo morali imeti v času, ko so ljudje v Palestini žrtve največjega mogočega zla, izobešeno čisto vsi. Ker je to najmanjši kanček solidarnosti, ki ga lahko izrazimo. Zato se mi zdi to dejanje pravzaprav nujno,« je povedala.

Mar država res preganja državljane, ker izražajo solidarnost s Palestinci, daje pa odpustke tistim, ki javno poveličujejo nacizem?

Sedanja zakonodaja, konkretneje 297. člen kazenskega zakonika, naj bi – tudi po mnenju ustavnega sodišča – že zdaj omogočala primerno (in v praksi strožje) kaznovanje promotorjev nacizma. Za javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti je predvidena kazen do dveh let zapora. Spremembe na področju prepovedi nacističnih simbolov, kot jo poznajo denimo v Nemčiji ali Avstriji, pa bi lahko prinesla tudi novela zakona o varstvu javnega reda in miru, ki jo je poleti v državni zbor vložila koalicija. Zakonska novela je še v parlamentarnem postopku, potrjena pa je bila pri prvem branju. Po novem bi bila za razkazovanje simbolov nacističnih in fašističnih in njihovih kolaborantskih organizacij iz časa druge svetovne vojne lahko predvidena globa od 1000 do 2500 evrov.