Selitvi »umazane« industrije sledi selitev »umazanih« ljudi

Zadnja desetletja spremljamo »selitev« umazane industrije iz bogatih (zahodno)evropskih držav na evropsko obrobje, čez meje Evropske unije in celo v tretji svet. Nadgradnja tega poslovnega modela je zdaj enakovrstna selitev »umazanih« ljudi. Danska je tako najela zapor na Kosovu, kamor bo selila del svoje naraščajoče zaporske populacije. Italija pa je v sosednji Albaniji financirala gradnjo dveh migrantskih taborišč, kamor bo selila del naraščajoče migrantske populacije.

No, pri italijansko-albanskem »poslu« ne gre vse tako gladko, kot si je zamislila italijanska skrajno desna vlada Giorgie Meloni. Italija je v albanskem pristaniškem mestu Shëngjin in v 20 kilometrov oddaljeni vasici Gjadër zgradila migrantska centra, v bistvu centra za odstranjevanje tujcev z maksimalno dnevno zmogljivostjo 3000 ljudi in predvideno letno zmogljivostjo 36 tisoč ljudi. A ko so pred dnevi čez Jadransko morje preselili prvih 16 državljanov Egipta in Bangladeša, so jih morali nekaj dni kasneje drugega za drugim vse odpeljati nazaj v Italijo.

Za štiri izmed njih je italijansko sodišče odločilo, da jih ni mogoče seliti drugam, ker spadajo v najranljivejšo skupino mladoletnikov brez spremstva. Kmalu zatem je sodišče odločilo, da bo potrebna vrnitev tudi preostalih 12 preseljenih tujcev. V skladu z italijansko-albanskim poslom lahko Italija v Albanijo premešča tujce, ki jih njeni obmejni varnostni organi prestrežejo na morju, pri čemer so izključene osebe, ki se po zakonu štejejo za ranljive. To so recimo že omenjeni mladoletniki brez spremstva, družine z majhnimi otroki in tujci iz držav, ki niso varne.

Pri tej vrnitvi je šlo prav za slednje. Sodišče je namreč odločilo, da Bangladeš in Egipt nista varni državi, čeprav sta na italijanskem seznamu varnih držav. Tako je odločilo zaradi nedavne odločitve Sodišča EU, da so na seznamih varnih držav lahko le tiste, ki jih posamezna država kot take določa v celoti. Egipt in Bangladeš sta na italijanskem seznamu določena kot večinoma varni državi z nekaj nevarnimi deli ozemlja.

Premierka Giorgia Meloni se je na to odzvala z besedami, da je »ob nasprotovanju nekaterih institucij, ki bi morale pomagati pri tem, zelo težko delati,« in napovedala, da bo Italija pač razširila seznam v celoti varnih držav tudi z Egiptom in Bangladešem in po potrebi s pač katerokoli drugo (nevarno) državo. »Gre za novo, pogumno pot, kakršne še ni bilo in ki odlično odseva evropskega duha,« pravi italijanska premierka, ki italijansko »rešitev« za nezaželene tujce ponuja kot zgled vsem drugim državam članicam EU.

Pravi pravcati novi »poslovni model«. In to ne le z vidika bogatega evropskega »zahoda«, pač pa tudi z vidika držav na obrobju Evrope. Vsekakor boljši poslovni model kot sprejemanje umazane industrije, delovno intenzivnih panog ali rudnikov litija. Poleg tega, da naravno okolje ne bo trajno degradirano, bodo tudi »dobički« ostali doma. Danska bo brezplačno prenovila kosovski zaporniški kompleks v mestu Gjilan in Kosovu plačala 210 milijonov evrov za desetletni najem 300 zaporniških celic. Italija je v Albaniji zgradila dva migrantska centra. Za gradnjo in nadomestila bo v petih letih namenila okroglo milijardo evrov. To je Evropa. Ta svetilnik spoštovanja človekovih pravic.