»Človeka niso naredile ne ribe ne mesne jedi, temveč zgodba«

Naši predniki so svojo človeškost našli ob ognju

V članku z naslovom Ob tabornem ognju, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine IZVOR ČLOVEKA, Verena Lugert piše o tem, da so naši predniki svojo človeškost našli ob ognju. Ob zdravih jedeh – in dobrih zgodbah.

"Ameriška antropologinja Polly Wiessner trdi, da je ogenj spodbudil tudi druge sposobnosti, med njimi sočutje. Človek je ob ognju od nekdaj klepetal, širil čenče, poročal o groznih stvareh – skratka: pripovedoval zgodbe. Po prepričanju Wiessnerjeve človeka niso naredile ne ribe ne mesne jedi, temveč zgodba," je zapisala Verena Lugert.

"Z ognjem je človek odkril nočno življenje, ki je v marsičem sledilo drugačnim pravilom."

"Čas zgodnjega človeka je z ognjem dobil novo razsežnost. Do takrat je bilo jasno urejeno: podnevi se je nabiralo, lovilo in jedlo, ponoči spalo. Ogenj pa je prispeval svetlobo in s tem nov, tretji del dneva, ko človek ni ne spal ne delal – ob ognju so ljudje odkrili prosti čas. Po besedah Wiessnerjeve človek ob ognju ni delal nič produktivnega, a je tisto počel v družbi: skupina je sedela skupaj, uživala v značilnem vonju, toploti tropa in igri plamenov, ki je odsevala na obrazih sosedov. Ljudje so zdaj spali štiri do pet ur manj kot prej in se tako uvrstili med sesalce, ki spijo najmanj. Z ognjem je človek odkril nočno življenje, ki je v marsičem sledilo drugačnim pravilom," je še poudarila Lugert.

Posebno številko ČLOVEK V KAMENI DOBI lahko kupite pri prodajalcih časopisov ali jo naročite v naši spletni trgovini >>