29. 10. 2024 | Družba
Kaj človeka naredi človeka?
Pokončna hoja ali ogenj, orodje ali orožje?
Med primati so najbližji človekovi sorodniki šimpanzi.
© Thomas Lersch / Wikipedia
V članku z naslovom Kaj človeka naredi človeka?, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine IZVOR ČLOVEKA, Friedemann Schrenk piše o tem, ali so pokončna hoja ali ogenj, orodje ali orožje pripomogli k temu, da so se so se naši predniki razvili v človeka. Morda pa je bilo odločilno nekaj drugega: da so se namesto na telesno premoč in napadalnost začeli opirati na sodelovanje.
"Pred približno 350 tisoč generacijami (ali sedmimi milijoni let) so se po vsej Afriki razvijali praljudje, ki so hodili pokončno, njihovi možgani pa še niso bili nič večji od možganov drugih človeku sorodnih prednikov. Razvoj pokončne hoje je spodbujal nov način življenja v takratnih prostranih savanah. Pokončna hoja je prišla prav tudi pri iskanju hrane na obrežjih vodovij.," je zapisal Friedemann Schrenk.
"Stalna pokončna hoja je osnovna značilnost vseh človečnjakov, h katerim spadamo tudi današnji ljudje. Novi način premikanja je osvobodil roke, da so bile proste za uporabo orodja."
"Stalna pokončna hoja je osnovna značilnost vseh človečnjakov, h katerim spadamo tudi današnji ljudje. Novi način premikanja je osvobodil roke, da so bile proste za uporabo orodja. Še veliko pomembnejši pa je razvoj, ki se je začel nekako ob istem času: zmanjšanje velikih podočnikov, zapuščine naših antropoidnih prednikov. Zakrnitev podočnikov se je začela že pri najzgodnejših človečnjakih, pri ardipiteku na primer pred petimi milijoni let. Samcem praljudi so se takrat tudi razširile ličnice, ki vse do danes veljajo za privlačno značilnost – dokaz nove prioritete: privlačnost namesto napadalnosti!," je še poudaril Schrenk.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.