Še vedno vsi le za jedrsko elektrarno

Predsednik vlade Robert Golob je avgusta lani mimo ministrstva, pristojnega za energetiko, podelil projekt morebitne gradnje nove jedrske elektrarne novemu državnemu sekretarju v svojem kabinetu, ki ga je osebno izbral: gre za nekdanjega uslužbenca skupine Gen Danijela Levičarja. Poteza je bila že takrat nenavadna. A to je človek, ki je danes ob premieru Golobu najodgovornejši za sicer dobrodošel preklic že razpisanega referenduma o JEK 2. Levičarja, ki je usklajeval pripravljalne aktivnosti pri projektu JEK 2 in vodil to za slovenske razmere nenavadno nasilno promocijsko akcijo, so že ob napovedi preklica referenduma k odstopu pozvali nevladniki, ta ponedeljek pa so Goloba pozvali kar k ukinitvi Levičarjeve funkcije. A nenavadno je, da štiri politične stranke, ki so poenotene v podpori večmilijardnega projekta JEK 2 (Gibanje Svoboda, SDS in Nova Slovenija), odgovornost za referendumsko manipulacijo in tudi njen neuspeh pripisujejo vsem drugim razen Levičarju in Golobu. Zakaj tako ravnajo?

V SDS so odgovornost za padec referenduma sprva pripisovali Levici. Še naprej jo (brez dokazov) krivijo, da je oddaji Tarči dala posnetek aprilskega dogovarjanja o izpeljavi referenduma, zlasti Tomaža Lisca iz SDS in Nataše Avšič Bogovič iz Svobode, in s tem naredila afero. Prejšnji teden pa so začeli kazati na ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra. Pred referendumom naj bi namreč skrival študijo enega največjih strokovnjakov za energetiko, direktorja Elesa, Aleksandra Mervarja, o scenarijih energetske oskrbe. O čem sploh govorijo politiki in zakaj je zanje to tako pomembno?

Da je Mervarjeva študija zlasti po referendumskem fiasku pristala v središču zanimanja, je poskrbel ravno Levičar. Ta je imel prvo različico študije, ki jo je Mervar (ne minister Kumer) označil z zaupno, v rokah od 10. septembra, sam pa je nato nanjo začel opozarjati na javnih dogodkih, na primer na konferenci Energetika 2024, ki jo je organizirala medijska hiša Delo in med ključnimi sponzorji katere je bila Gen energija. Podporniki JEK 2 so v zadnjem tednu začeli javno navajati izbrane odlomke iz študije, ki pa so jo lahko dobili le od Levičarja. Avtor študije, Aleksander Mervar, nam je namreč v petek potrdil: »Analiza je moje avtorsko delo, tako sem tudi zapisal v njej. Na analizi je bila oznaka zaupno. Danijel Levičar je državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade RS in vodja vladne skupine za spremljanje projekta JEK 2, katere član sem tudi jaz. Ker je vedel, da sem to analizo naredil konec letošnjega avgusta, me je prosil, če jo lahko vidi. Glede na njegov položaj sem se odločil, da mu jo pošljem; prvo 10. 9. 2024 in dopolnjeno (pol A4-strani) dne 23. 10. 2024, ki pa ni imela več te (zaupno, op. a.) oznake. Nobenemu podporniku nisem nič pošiljal, ne podpornikom OVE (obnovljivih virov energije) ne podpornikom JEK 2.«

Politične stranke »jedrske koalicije«, Svoboda, SDS, Nova Slovenija in SD, vztrajajo pri podpori projektu JEK 2, namesto da bi podprle dejansko razpravo o vseh alternativah.

V petek je bila celotna Mervarjeva študija vendarle javno objavljena, preklic zaupnosti je predlagalo Kumrovo ministrstvo. Ključne ugotovitve Mervarjeve ekonomske analize so, da je, upoštevajoč investicijske stroške, stroške delovanja in vzdrževanja (D & V) ter druge relevantne stroške, najcenejši scenarij »OVE NEPN2024«, ki predvideva uporabo zemeljskega plina v prehodnem obdobju (39,4 milijarde evrov). Sledi mu scenarij s podaljšanjem življenjske dobe obstoječe krške nuklearke z leta 2043 na leta 2063 (41,4 milijarde evrov), tretji, za slabih 16 oziroma slabih 14 milijard dražji, pa je jedrski scenarij s podaljšanjem delovanja nuklearke do leta 2064 in gradnjo JEK 2 (55,2 milijarde evrov). Stoodstotni scenarij z obnovljivimi viri je za Mervarja najdražji, ocenjuje ga na več kot 91 milijard evrov. Iz pojasnila ministrstva je namreč razbrati, da so od Mervarja želeli – zaradi zaprosil predsednice in nevladnikov – tehnično analizo o tem, koliko dodatnih zmogljivosti bi potrebovali pri lesni biomasi, bioplinu, geotermalni energiji in hranilnikih, da bi lahko pokrili razliko, če ne bi investirali v JEK 2. Dobili pa so ekonomsko analizo scenarijev, resda brez vnaprej razjasnjenih predpostavk. Tako Mervar v 100-odstotnem OVE-scenariju ni upošteval proizvodnje elektrike iz črpalnih elektrarn in energije iz praznjenja baterij, ker o tem namreč še ni dovolj zanesljivih podatkov. Mervar se je v študiji tudi osebno opredelil in zapisal, da podpira »uravnotežen OVE-scenarij«, s kombinacijo hranilnikov, proizvodnje zelenega vodika in s primernimi strateškimi rezervami v obliki instaliranih proizvodnih (plinskih) enot OCGT/CCGT za premoščanje izrednih stanj v elektroenergetskih sistemih Evrope. »Bolj kot tega pa podpiram premišljen nizkoogljični scenarij,« je še dodal. Mervar ne nasprotuje jedrski energiji.

Poslanci in poslanke so v četrtek z 69 glasovi »za« preklicali »referendum o JEK 2«, kot ga je uradno že klasificirala državna volilna komisija. Predlog za preklic so skupaj vložili poslanci Svobode, SDS, NSi, SD ter oba poslanca manjšin. Preklic so utemeljili z dvema razlogoma, ki naj bi zbujala dvom, ali lahko volivci 24. novembra odločajo »informirano, avtonomno in odgovorno«. Prvi razlog za to je, da so se v javnosti pojavili očitki, da postopek za razpis referenduma ni bil speljan pravno korektno. Poslanke in poslanci so namreč 23. maja na isti seji sprejeli sklep o razpisu posvetovalnega referenduma o JEK 2 in hkrati resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, ki predvideva gradnjo JEK 2 in katere sprejem je usklajeval prav Levičar – formalni nosilni organ resolucije je bil posledično kabinet predsednika vlade in ne vlada. V omenjenem sklepu stranke soglasno trdijo, da so jim pravno nespornost početja potrdili »nekateri ustavni pravniki in bivši ustavni sodniki«, imen pa ne navedejo. Pri tem so zamolčali tudi ključno podrobnost, ki kaže, koliko so zares želeli razjasniti dilemo. Na seji 23. maja se je zaradi vztrajanja Levice namreč odprlo vprašanje, ali je sporno sprejeti resolucijo, preden bo znana referendumska volja ljudi o JEK 2. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je zato predlagala glasovanje o predlogu, ali naj državni zbor o tej dilemi pridobi mnenje zakonodajno-pravne službe ali ne. In epilog? Urška Klakočar Zupančič, citirano iz magnetograma: »Predlagam, da državni zbor pridobi mnenje zakonodajno-pravne službe, odločanje o tem, ali ga pridobimo ali ne, pa prepuščam vam. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 15, 65 pa proti. Ugotavljam, da predlog ni sprejet.« Proti svojemu predlogu je med 65 poslanci glasovala tudi sama Urška Klakočar Zupančič.

Z doseženim na omenjeni seji 23. maja, na kateri je vlado zastopal Levičar, so bili zadovoljni v vseh strankah razen v Levici, poslanci opozicije so se celo javno zahvaljevali Levičarju zaradi dosežkov pri projektu JEK 2. »Na tem mestu v imenu poslanske skupine iskrena zahvala državnemu sekretarju, kolegu fiziku Danijelu Levičarju, državnemu sekretarju za nacionalni jedrski program, za njegovo dosedanje dobro delo,« je dejal Jožef Horvat iz Nove Slovenije. Bojan Podkrajšek iz SDS: »Vesel sem ... moram priznati, da se je predsednik vlade odločil pravilno, ko je dal gospoda Levičarja, ki je strokovnjak na tem področju, da bo tisti, ki bo seveda gonilna sila na tem področju.«

In Nataša Avšič Bogovič iz Svobode: »Naj pa zaključim tudi sama s pohvalo ekipi v kabinetu predsednika vlade pod vodstvom državnega sekretarja Danijela Levičarja, ki že skoraj eno leto bdi nad projektom rabe jedrske energije v miroljubne namene.«

Ob vsem je treba opozoriti še na eno nenavadnost, ki se je pojavila v javnosti pri omenjenih usklajenih političnih strankah. Minuli četrtek so namreč predlagatelji vseh strank razen Levice kot drugi razlog za preklic referenduma poudarjali tudi več pobud (vsaj štiri), ki so vložene na ustavno sodišče in v več točkah opozarjajo na spornost referendumskega vprašanja Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?. Pobudniki preklica referenduma seveda trdijo, da je z vprašanjem vse v najlepšem redu, ob tem pa v dokumentaciji navajajo mnenje državnozborske službe za zakonodajo, ki naj bi 21. oktobra letos v odgovoru na vložene ustavne pobude zapisala, da je referendumsko vprašanje »opredeljeno jasno in pomensko določeno, torej ni sugestivno ali zavajajoče«. A je ta služba državnega zbora aprila letos v mnenju o referendumskem vprašanju eksplicitno zapisala (podpisana je Nataša Voršič, predsednica), da vprašanje v delu, kjer govori o stabilni oskrbi, »pomeni interpretacijo, ki ne spada v referendumsko vprašanje in ki posledično v tem delu ni jasno izraženo«.

Projekt gradnje nove jedrske elektrarne ima kljub neznankam plebiscitarno podporo političnih strank z izjemo Levice, ki sicer tudi ne nasprotuje sami jedrski energiji. »Nujno je, da se ustavi vsiljevanje projekta JEK 2,« pravi Gaja Brecelj iz Umanotere. »Ob objavi analize Aleksandra Mervarja smo dobili še vrsto različnih interpretacij glede na interesno ozadje akterjev. Zato pričakujemo, da se v najkrajšem možnem času javnosti predstavi jasna interpretacija analize, ki scenarije poda na razumljiv in predvsem nedvoumen način. Skrajni čas je, da se pogovarjamo o vseh scenarijih enakovredno in da se politični kaos konča.«

Čeprav danes v nevladnih organizacijah poudarjajo vlogo Danijela Levičarja in zahtevajo njegov odstop, pa je jasno tudi nekaj drugega: ravnal je kot član kabineta predsednika vlade, torej po navodilih predsednika vlade. Predsednik vlade Golob na drugi strani ga brani, češ da gre zgolj za koristna različna mnenja ministra in njegovega državnega sekretarja. Kar seveda ne drži: že sama funkcija državnega sekretarja je ustvarjena le zato, da bi do nove jedrske elektrarne in njene domnevne nenadomestljivosti bolj zadržanemu ministru Kumru odvzeli moč odločanja.