Nezakonito pridobljeno stanovanje

Janša ima prav. Glede na dokaze v korupcijskem poslu z nepremičninami, znanim kot "Trenta", bi moral biti obsojen za kaznivo dejanje zlorabe položaja.

Pred dnevi je nekdanji premier in dolgoletni predsednik SDS Janez Janša na družabnem omrežju X »razkril« (tokratni) načrt globoke države za preprečitev svojega (ponovnega) vzpona na oblast. Pomemben del širšega, zapletenega in večplastnega načrta, ki ga je v svojem slogu podrobno popisal, je po njegovem prepričanju njegova obsodba v zadevi Trenta. Do te, pravi, bo prišlo v kratkem, decembra letos. Da, Janša je pred kazenskim sodiščem ponovno obtožen (resnejšega) kaznivega dejanja. Tožilstvo mu, če posplošimo, očita, da je v času vodenja vlade v zameno za državne posle od gradbenega podjetja dobil stanovanje, ki si ga sicer ne bi mogel privoščiti.

Sojenje v zadevi Trenta, kjer je Janša obtožen zlorabe položaja, se je čisto zares začelo v začetku septembra. Zakaj sploh gre v zadevi, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno pred skoraj dvajsetimi leti, »izvirni greh«, nakup sporne parcele v Triglavskem narodnem parku, pa sega v daljne leto 1992? Janša je namreč 15 tisoč kvadratnih metrov zemljišča z ostalinami par kmečkih poslopij kupil leta 1992 za, upoštevaje inflacijo, današnjih slabih 5000 evrov.

Debelo desetletje kasneje, decembra 2004, je Janša prvič postal predsednik vlade. Leto zatem si je poleti kupil tudi novo, večje, 90 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču glavnega mesta, na Komenskega ulici. Nakup, vreden 236 tisoč evrov, je financiral s prodajo manjšega ljubljanskega stanovanja na Neubergerjevi ulici, za katero je iztržil 91 tisoč evrov, in prodajo omenjenega zemljišča v Trenti, za katero je iztržil 131 tisoč evrov. Že 45 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču Ljubljane je tedaj prodal za dobro ceno. Dejansko neuporabno zemljišče v Triglavskem narodnem parku pa pravzaprav za neverjetno visok znesek. Tako visok, da je sčasoma začel zanimati tudi organe pregona. Predvsem zato, ker je bil kupec zemljišča izjemno nenavaden.

Modus operandi

Glede na obtožnico v tej zadevi je posel potekal takole. Janša je 31. marca 2005 s tedanjim direktorjem tedanjega gradbenega podjetja Imos, d. d., Brankom Kastelicem sklenil pogodbo o nakupu novega ljubljanskega stanovanja v vrednosti dobrih 236 tisoč evrov. Tedaj je poravnal le del kupnine (91 tisoč evrov), in sicer s prenosom lastništva svojega manjšega ljubljanskega stanovanja na družbo Imos. Dober mesec dni kasneje, 3. maja, je Imos podjetju Eurogradnje, d. o. o., nakazal 200 tisoč evrov – formalno za neki gradbeni projekt v Fiesi, v resnici pa za nakup Janševe parcele v Trenti. In res, Janša je tri dni kasneje od Eurogradenj na tekoči račun prejel 131 tisoč evrov.

V podjetju Imos so sami Janševo zemljišče najprej ocenili na 20 tisoč evrov, potem pa ga kupili za 131 tisoč evrov.

Zakaj neko gradbeno podjetje, v tem primeru Eurogradnje, predsedniku vlade nakazuje 131 tisoč evrov, če pa z njim ni v nikakršnem poslovnem razmerju? Janša in Eurogradnje sta namreč kupoprodajno pogodbo za zemljišče v Trenti sklenila šele dva in pol meseca kasneje, 20. julija. Verjetno je šlo za nesporazum, »šlampasto« izvedbo navideznega posla. Janša je namreč kupnino dva tedna kasneje vrnil Eurogradnjam, a sledovi kaznivega dejanja so ostali v podatkih o bančnih transakcijah.

Eurogradnje so potem od Janše kupljeno zemljišče v Trenti dejansko prodale pravemu kupcu Imosu – več kot leto dni kasneje, 15. septembra 2006. Tako je podjetje Imos naskrivaj vendarle prišlo do celotne kupnine za novo Janševo stanovanje. Vsaj formalno, v praksi pa so se v podjetju zavedali, da so s poslom v izgubi. Kot izhaja iz obtožnega akta v tej zadevi, je bila ta nepremičnina takoj po nakupu prenesena v tako imenovane nekurantne zaloge podjetja Imos. V skladu z zakonodajo so nekurantne zaloge tiste zaloge materiala in blaga, »ki je poškodovano, nepotrebno ali neuporabno za opravljanje dejavnosti, ali pa je njihova knjigovodska vrednost večja od nadomestljive oziroma tržne«. Na spletnem jezikovnem portalu Fran je beseda opisana takole: »nèkuránten – ki se ne prodaja lahko, dobro, neidoč«.

Ničvredno zemljišče

Podjetje Imos je ob pomoči prijateljskega podjetja Eurogradnje predsedniku vlade dejansko omogočilo nakup 236 tisoč evrov vrednega stanovanja po polovični ceni. »Nekurantna« parcela v Trenti je bila namreč preplačana vsaj za 110 tisoč evrov. Samo podjetje Imos je, preden so šli v posel, naročilo cenitev parcele v Trenti pri v podjetju zaposleni cenilki Nikolaji Gličvert Kogovšek, ki jo je ocenila na 20 tisoč evrov. Tudi ko se je desetletje kasneje zemljišče znašlo na dražbi, ker je šlo podjetje Imos v stečaj, je bila izklicna cena, ki jo je določila sodna cenilka Breda Zorko, zgolj 17.655,10 evra.

Gre pač za zemljišče, na katerem je od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja le 58 kvadratnih metrov ruševin, dostop do zemljišča pa ni mogoč niti z avtom, ampak le po majhni brvi čez reko Sočo. V Triglavskem narodnem parku sicer veljajo najstrožje omejitve glede posegov v prostor, obnov porušenih objektov, kaj šele nadomestnih gradenj ali novogradenj. Gradbene posege na tej parceli, ki leži v območju z najstrožjim varstvenim režimom, poleg zakona o Triglavskem narodnem parku, onemogočata še zakon o ohranjanju narave in zakon o vodah.

Na omenjeni dražbi, kjer je bilo nepričakovano višanje cene že na prvi pogled videti kot poskus ustvarjanja vtisa, da gre za drago in zaželeno parcelo, je bila ta prodana za 127 tisoč evrov. Torej še vedno manj, kot je Janša zanjo dobil skoraj 11 let pred tem. V tem času so nepremičnine pridobile vrednost zaradi same rasti cen nepremičnin in seveda zaradi inflacije. Stečajna upraviteljica Imosa Branka Remškar je bila januarja 2016 po dražbi zelo zadovoljna: »Glede na okoliščine in stanje nepremičninskega trga sem zadovoljna s to ceno.«

Zemljišče je gradbeno podjetje takoj po nakupu uvrstilo med »nekurantne«, ničvredne zaloge.

Skladno z vrednotami novega politično-ekonomskega sistema, v katerega je slovenska družba stopila dve leti prej, preden je Janša kupil zemljišče v Trenti, je umestno vprašanje, zakaj ne bi kdo kupil nečesa po napihnjeni ceni, če je taka njegova želja? Zakaj ne bi kdo nekaj plačal po nekajkrat višji ceni od tržne? Na primer gradbeno podjetje Eurogradnje ali pa gradbeno podjetje Imos, ko gre za neko zemljišče v Trenti? Je to prepovedano? To preprečuje kak predpis? Kupec Janševe parcele v Trenti ni bila fizična oseba, ampak pravna, podjetje, gospodarska družba. Za te pa zakonodaja določa, da morajo delovati v skladu z interesi družbe in namenom družbe, kar pomeni tudi to, da s posli načrtno ne ustvarjajo izgube, ne kupujejo nepremičnin po nerealnih cenah in podobno.

Je pa tovrstni posel za gradbeno podjetje dejansko lahko tudi smiseln, čeprav javno tega ne more izreči nihče od vpletenih, ker bi neposredno priznal, da je šlo za podkupnino. Zemljišče v Trenti je morda Imos sicer morda res preplačal za več kot 100 tisoč evrov, a podjetje je v času Janševe vlade ustvarjalo milijonske posle. Z državo namreč. Med letoma 2004 in 2008 za več kot 69 milijonov evrov poslov, največ v letih 2007 in 2008. Janša je vlado vodil od decembra 2004 do novembra 2008.

Zastaranje

Pozorni bralec se morda že nekaj odstavkov sprašuje: Če bo torej od storitve kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno z nakupom stanovanja, marca prihodnje leto minilo okroglih 20 let, bo primer torej tedaj zastaral? Če je Janša stanovanje kupil 31. marca 2005, se bo čas za sojenje iztekel 31. marca prihodnje leto? Čez pet mesecev torej? Izkušnje iz sojenj Janezu Janši kažejo, da je pravzaprav zelo zelo malo časa, da bi prišli do pravnomočne sodne odločbe, pravzaprav premalo za tako zapleten primer. Zdaj poteka šele sojenje na prvi stopnji. Do pravnomočnosti sodbe, kakršnakoli že bo, se obeta še cel kup pravnih sredstev in sekundarnih postopkov, da o razveljavitvah prvotnih odločitev in ponovnih sojenjih niti ne govorimo. Res je prav neverjetno, da je (tudi na račun številnih in uspešnih zavlačevalnih manevrov obrambe) preteklo dvajset let od storitve kaznivega dejanja, pa smo komaj na začetku sodnega procesa.

A skladno z zakonodajo in sodno prakso bo ta zadeva zastarala šele marca 2027, saj je bilo tedaj dokončano kaznivo dejanje, ki se je resda začelo s sklenitvijo pogodbe o nakupu stanovanja med podjetjem Imos in Janezom Janšo. Šele marca 2007 je namreč Imos Eurogradnjam nakazal še zadnji obrok kupnine za zemljišče v Trenti. Dve leti in pol se morda na prvi pogled zdi več kot dovolj časa, da se zadeva pravnomočno zaključi, a v resnici pravosodju spet močno teče voda v grlo.

32 let

Leta 1992
Janša prvič postane minister in si za današnjih okoli 5000 evrov kupi zemljišče v Triglavskem narodnem parku, točneje v Trenti.

Avgusta 2003
gradbeno podjetje Imos naroči cenitev Janševega zemljišča v Trenti, ocenjeno je na 20 tisoč evrov.

Marca 2005
Janša, tedaj predsednik vlade, s podjetjem Imos sklene pogodbo o nakupu 236 tisoč evrov vrednega stanovanja v Ljubljani.

Maja 2005
od podjetja Eurogradnje na svoj račun prejme 131 tisoč evrov. In jih podjetju kmalu vrne.

Julija 2005
podjetju Eurogradnje proda zemljišče v Trenti za, seveda, 131 tisoč evrov.

Septembra 2006
podjetje Eurogradnje proda nekdanje Janševo zemljišče v Trenti podjetju Imos, to pa ga uvrsti med ničvredne zaloge.

Leta 2011
se v medijih pojavijo prvi zapisi o morebitni spornosti posla nekdanjega predsednika vlade z gradbenim podjetjem Imos.

Leta 2012
zadevo preverja komisija za preprečevanje korupcije in policiji sum kaznivega dejanja naznani v začetku leta 2013.

Leta 2014
zadevo prejme tožilstvo in vloži zahtevo za sodno preiskavo.

Januarja 2016
stečajni upravitelji podjetja Imos zemljišče prodajajo na dražbi. Izklicna cena je dobrih 17 tisoč evrov, večina dražiteljev odneha pri 30 tisoč, preostali štirje dražijo do prodajne cene 127 tisoč evrov.

Februarja leta 2020
se po šestih letih zaključi sodna preiskava.

Oktobra 2020
 tožilstvo vloži obtožnico zoper Janeza Janšo in še dva soobtožena nekdanja direktorja obeh gradbenih podjetij. Janši očitajo zlorabo položaja s predpisano kaznijo do osem let zapora.

Marca 2022
obtožnica po letu in pol trajajočem ugovornem postopku postane pravnomočna. 3. septembra 2024 se začne sojenje na okrožnem sodišču v Celju.

Decembra 2024
 bo Janša, tako pravi, obsojen na prvi stopnji.

Marca 2027
zadeva zastara – to se na prvi pogled zdi še dovolj časa, a izkušnje iz drugih sodnih postopkov kažejo nasprotno.