Stanovanja za vse!

Prvi zelo resni koraki nove stanovanjske politike

Vlada je poleti sporočila, da bo pripravila zakon o financiranju javnih najemnih stanovanj, ki bo zagotovil sistemski vir financiranja javne najemne gradnje. Ta naj bi od leta 2025 do leta 2035 zagotavljal 100 milijonov evrov na leto oziroma za stanovanjske projekte po državi v desetih letih zagotovil milijardo evrov. Načrt? Zgraditi 20 tisoč stanovanj.

»Ključno je, da zaženemo stabilno, dolgoročno in obsežno gradnjo javnih najemnih stanovanj, s čimer bomo postavili temelje nove stanovanjske politike, ki bo kar najširšemu krogu ljudi omogočila najem stanovanja po dostopnih cenah,« je povedal Klemen Ploštajner, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost, pristojen za področje stanovanjske politike. »Povečan javni fond bo s širjenjem ponudbe pozitivno vplival tudi na stanovanjski trg, predvsem se bodo znižale cene nakupa in najema.«

V predlogih proračunov za prihodnji dve leti, o katerih bodo poslanci glasovali na novembrski seji državnega zbora, je že zagotovljenih 100 milijonov za javno najemno gradnjo. Samo za primerjavo: od leta 2015 do 2022 je bilo za gradnjo skupno namenjenih manj kot 14 milijonov evrov. Zakon o financiranju javnih najemnih stanovanj na pristojnem ministrstvu še pripravljajo, v vladi naj bi bil potrjen do konca leta. V prvi polovici prihodnjega leta pa nameravajo predstaviti še prenovljen stanovanjski zakon, ki bo urejal najemnine v javnem sektorju, dodeljevanje stanovanj in delovanje nepridobitnih stanovanjskih organizacij. Noveliran je bil sicer že sredi leta; med drugim se je republiškemu stanovanjskemu skladu omogočilo podeljevanje dolgoročnih posojil z ugodno obrestno mero za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. V ta namen ga je ministrstvo, tako kot lani, tudi dokapitaliziralo za 25,5 milijona evrov.

Vmes je očitno prišlo do zapleta. Na julijski razpis sklada se je s projektoma gradnje skupaj 184 stanovanj (Zvezna ulica in Litijska cesta-Pesarska ulica) prijavil ljubljanski stanovanjski sklad in za projekta dobil odobrenih 16 milijonov evrov. A pogodb zanju še ni podpisal. Kot je pojasnil direktor sklada Sašo Rink, bi morali v skladu s pogoji republiškega sklada oziroma vlade za posojilo plačevati obresti v višini letnega EURIBOR plus 0,1 odstotka, kar znese štiri odstotke na leto, a pričakujejo, da bodo posojila v začetku prihodnjega leta razpisana pod ugodnejšimi pogoji. »Po neuradnih informacijah pričakujemo, da bodo dolžniška sredstva v začetku prihodnjega leta na voljo po enoodstotni fiksni obrestni meri.« Do takrat naj bi se gradbena dela vseeno izvajala v skladu s terminskim načrtom.

Nekaj težavam navkljub se na obzorju zarisuje nova, dolgo pričakovana stanovanjska politika. A velja dodati, da je gradnja javnih najemnih stanovanj sicer res pomemben ukrep, ki pa bo imel opazen vpliv na stanovanjsko področje šele srednje- in dolgoročno. Če bi imela vlada resen namen čim prej poseči na nepremičninski divji zahod, bi že omejila kratkoročno oddajanje stanovanj prek spletnih platform (zakon o gostinstvu, ki naj bi to urejal, bo predvidoma sprejet v prvi polovici prihodnjega leta) in uvedla nepremičninski davek. Izhodišča zanj naj bi pripravila do konca leta, uveljavitev tega vročega kostanja, tako gre razumeti premiera, pa naj bi bila stvar naslednjega mandata.