Znanstveni rasizem

Napredni spletni brskalniki, ki jih poganja umetna inteligenca, denimo Googlov AI Overview, Microsoftov Copilot in brskalnik Perplexity, ne znajo ločevati med verodostojnimi in vprašljivimi viri. Ker se uporabniki tovrstnih iskalnikov na njihove odgovore pogosto pretirano zanašajo brez kakršnegakoli dvoma, je to izredno sporno, saj ima umetna inteligenca slabo navado, da si podatke pogosto izmišljuje, še pogosteje pa jih črpa iz vprašljivih virov, denimo iz psevdoznanstvenih raziskav, ki izhajajo iz rasističnih prepričanj.

Na to je pred nedavnim opozoril raziskovalec Patrick Hermansson iz britanske nevladne organizacije Hope Not Hate, ki se posveča razkrivanju skrajno desnega ekstremizma in boju proti širjenju sovražnega govora na medmrežju. Z Googlovim brskalnikom je iskal podatke o povprečnem inteligenčnem količniku pripadnikov nekaterih narodov, denimo Pakistancev in Kenijcev, Google pa mu je kot absolutno resnico ponudil zmotne podatke, ki jih je črpal iz ugotovitev, objavljenih v psevdoznanstvenih študijah (lani preminulega) akademika Richarda Lynna, razvpitega evolucijskega psihologa in zagovornika evgenike. Na njegova dela se pogosto sklicujejo nacionalistični skrajneži in beli supremacisti, ki skušajo svoja zadrta prepričanja utemeljiti z izsledki (psevdo)znanstvenih raziskav; med drugim je Lynna v manifestu navajal tudi denimo Payton S. Gendron, ki je leta 2022 v ameriškem mestu Buffalo zakrivil strelski napad, med katerim je umoril deset temnopoltih.

Hermansson je te podatke pridobival v sklopu širše raziskave o (naglo vzpenjajočem se) gibanju rasističnih znanstvenikov, ki skušajo s pristranskimi raziskavami, kot je analiza podatkov povprečnega inteligenčnega količnika pripadnikov nekaterih narodov in ras dokazati večvrednost bele rase. Pod drobnogledom je imel fundacijo Human Diversity Foundation (HDF), naslednico organizacije Pioneer Fund, ki so jo v tridesetih letih prejšnjega stoletja ustanovili ameriški podporniki nacizma. Dobršen del raziskav, ki jih opravljajo raziskovalci sporne fundacije HDF, se namreč sklicuje prav na ugotovitve Richarda Lynna, saj ta v tako imenovani rasistični znanosti velja za absolutno avtoriteto.

Novinarji revije Wired so nato ugotovili, da se pri podatkih o povprečnem inteligenčnem količniku na Lynna ne sklicuje zgolj Googlov iskalnik Overview AI, temveč tudi Perplexity in Microsoftov Copilot, to pa temu – čeprav je znanstvena skupnost njegova dela ovrgla kot neresnična, psevdoznanstvena in pristranska – zagotavlja dodatno verodostojnost.

»Uporaba teh podatkov ni sporna le zaradi širjenja dezinformacij, temveč tudi kot legitimiranje političnega projekta znanstvenega rasizma, ki znanost zlorablja za promocijo zamisli, da sta rasna hierarhija in neenakost nekaj naravnega in neizogibnega,« je za revijo Wired povedala Rebecca Sear, raziskovalka z londonske Brunelove univerze.