Kaj je revolucioniralo podobo kamene dobe?

Johannesu Krauseju je z detektivskim delom v leipziškem laboratoriju uspel neverjeten preboj

V članku z naslovom Nehvaležno delo, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine IZVOR ČLOVEKA, Jonas Breng piše o tem, da je arheogenetika revolucionirala podobo kamene dobe. Eden njenih utemeljiteljev je zaslovel, ko je bil še doktorand: Johannesu Krauseju je z detektivskim delom v leipziškem laboratoriju uspel neverjeten preboj.

"Delček kosti, s katerim je Johannes Krause obrnil človeško zgodovino na glavo, je bil centimeter dolg in 0,5 centimetra širok. Siv in neznaten je še najbolj spominjal na žvečilko, ki jo je nekdo pljunil na tla. 'Johannes, lahko malo prideš sem?' ga je vprašala sodelavka, ki se je nekoliko zbegano sklanjala nad zaslon. Na njem je bil fragment prstnice iz jame v Rusiji. Krauseju ga je pred mesecem dni v pisemski ovojnici poslal prijatelj. Na zaslonu so se prikazovali rezultati sekvenciranja DNK, preproga iz črk cttactttacctttttaaaatttaaa, potisočerjeno. Le nekaj ljudi na svetu bi v kodi iz baz prepoznalo senzacijo," je zapisal Jonas Breng.

"Leipzig je za raziskovanje kamene dobe tisto, kar je Pariz za modni svet ali San Francisco za tehnološko panogo."

"Krause, ki ima triinštirideset let, zna odlično pojasnjevati in je dandanes zvezdnik kamenodobnih raziskav. Njegova kariera precej pove o razmahu discipline v preteklih letih: pri devetindvajsetih je postal profesor, pri triintridesetih ustanovitelj in direktor lastnega inštituta v Jeni, slaba štiri leta pa je za področje evolucijske antropologije med direktorji Inštituta Maxa Plancka. Inštitut je z odlično opremljenimi laboratoriji v preteklih desetletjih poskrbel za pomembne preboje in preobrate. Leipzig je za raziskovanje kamene dobe tisto, kar je Pariz za modni svet ali San Francisco za tehnološko panogo," je še poudaril Breng.

Posebno številko ČLOVEK V KAMENI DOBI lahko kupite pri prodajalcih časopisov ali jo naročite v naši spletni trgovini >>