Matej Mihevc / Intermedijski umetnik, ki raziskuje vpliv novih tehnologij na kulturno produkcijo

Prav te dni v Novi Gorici poteka že 25. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, eden najpomembnejših festivalov intermedijske umetnosti v našem (in širšem) prostoru, ki prepleta področja umetnosti, znanosti in tehnologije. Festival, ki ga v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025 prireja Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju z ljubljanskim Zavodom za sodobne umetnosti Aksioma ter raste na nekdanji državni in kulturni meji, z osrednjo razstavo Spekulacija in razkroj raziskuje potencial, ki ga ima lahko fikcija kot orodje za ponovno vzpostavitev odnosa z nepopravljivo razdejanim svetom. Na razstavi svoj umetniški projekt predstavlja tudi Matej Mihevc (1995), eden najprodornejših intermedijskih in novomedijskih umetnikov mlajše generacije pri nas.

V osrčju njegovega projekta Tensor Edge Recon, ki je bil v okrnjeni različici predstavljen že lani v umetniško-produkcijskem centru Osmo/ za v produkciji društva Ljudmila, je videoigra, v kateri se igralec vživi v vlogo raziskovalca opustošenega območja. S terenskim vozilom išče in dokumentira skrivnostne artefakte, raztresene po apokaliptični pokrajini, materialne ostanke, ki jih je za seboj pustila odpadniška umetna inteligenca. Ta je namreč dobila vpogled v celoto kulturne produkcije, jo preskenirala in začela generirati svoje lastne spoje oziroma kombinacije različnih kulturnih elementov in vplivov – torej kulturno produkcijo, kot jo sama razume.

Projekt posredno ilustrira umetnikov pogled na celoto kulturne produkcije kot neki organsko rastoči organizem, pri čemer se ves čas sprašuje, kako nanjo vplivajo nenehno razvijajoče se nove tehnologije. Fascinira ga postmoderno »sploščenje« kulturne produkcije, ki se zgodi z umetno inteligenco, kjer je vse izenačeno – »visoka« in »nizka« kultura, preteklost in prihodnost, vse je zdaj, vse obstaja naenkrat, vse je enakovredno.

Matej Mihevc je projekt tokrat nadgradil še s fizičnimi objekti, ustvarjenimi s pomočjo 3D-tiska, strojnega vezenja, jedkanja in drugih tehnik – replikami fiktivnih orodij, ki jih uporablja protagonist videoigre. S tem pa je utelesil svoje zanimanje za t. i. worldbuilding – grajenje svetov, zgodbe in logike fiktivnih univerzumov; strategije, sicer značilne za filmsko in igričarsko industrijo. Tudi sicer v svoji umetniški praksi nenehno prepleta različne medije in zvrsti: od 3D-modeliranja in animacije do videoiger, grafičnega oblikovanja in strojnega učenja, pri čemer je v veliki meri samouk – nenehno testira, eksperimentira in se (samo)izobražuje, pri tem pa priznava, da je to, zlasti ob hitrem razvoju novih tehnologij, precej izčrpavajoče.

Umetnik, ki končuje magistrski študij videa, animacije in novih medijev na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, je že zgodaj začel odkrivati čare in zmožnosti interneta in se navduševati nad nenavadno umetnostjo ter internetno estetiko. Precej pa ga je izoblikovalo tudi dolgoletno sodelovanje z Radiem Študent, kjer se je začel kaliti že konec najstniških let. Tam že osem let pripravlja avtorsko oddajo Modem, v kateri raziskuje glasbeno podtalje svetovnega spleta, »mikro sceno in odvode eksperimentalne elektronike, obskurno internetno glasbo, ki ni nikjer pokrita«. Ob bližajoči se dvestoti oddaji bo izšla njena jubilejna kompilacija.

Glasba je imela na njegovo umetniško ustvarjanje pravzaprav enega poglavitnih vplivov, saj je prek neutrudnega brskanja po neskončnih glasbenih izdajah prišel v stik z ogromno količino zanimivega in nenavadnega eksperimentalnega oblikovanja vizualnih podob plošč in videospotov. S svojo eklektično postinternetno estetiko, ki se je porodila iz široke množice vplivov in lastne ustvarjalne senzibilnosti, pa je tudi sam vplival na mlajšo generacijo intermedijskih umetnikov in oblikovalcev pri nas. Tako pri glasbi kot občem umetniškem ustvarjanju je za njegov modus operandi značilen nekakšen zbirateljski pristop. Osredotoča se na neskončno pregledovanje objav na družbenih medijih (»feedov«), spletnih platform in podatkovnih baz, kjer nabira, selekcionira in kurira vsebine in reference – pogosto iz sveta popkulture, filma in videoiger – jih razporeja in arhivira. Pri tem poskuša najti predvsem material, ki ga preseneti, šokira in v njem vzbudi čudenje, kar je v medijski prenasičenosti današnjega časa sicer prej izjema kot pravilo.

Nad novimi tehnologijami se praviloma navdušuje, saj se mu zdi razvoj tehnologije eden poglavitnih motorjev spremembe in inovacije. Čeprav razume skrbi in pomisleke, ki se ljudem porajajo ob naglem vzponu in razvoju umetne inteligence, se mu zdi smiselno ohranjati držo, ki je v teh tehnologijah sposobna prepoznati orodje, ki ga lahko človek izredno ustvarjalno uporablja.