»Velike države imajo velike elektrarne«

»Manjši si, boljše je, da imaš majhne proizvodne enote. Če si večji, pa si lahko privoščiš veliko enoto. Ali drugače: če francoska družba EDF ’zafura’ en jedrski projekt v Franciji, se to Franciji pri 57 že amortiziranih jedrskih elektrarnah ne pozna nič. Če imamo mi enoto, ki pomeni 30 ali 40 odstotkov celotne proizvodnje elektrike in smo ’kiksnili’ ceno, pa vemo, kakšne posledice to ima,« je glede gradnje JEK 2 v torek na javni predstavitvi svoje študije opozoril Aleksander Mervar, direktor Elesa. O ponavljajočih se napovedih, da bo drugi blok v Krškem zgrajen do leta 2040, pa je dejal: »Ni šans; bolj 2047, 2050.« V polni dvorani je sicer začel z avtorskim seznamom »splošno veljavnih neresnic«, med katere uvršča tudi trditev, da bo elektrika, proizvedena z novimi investicijami v proizvodne vire, cenejša od uvožene.

Najprej o študiji. Študijo o možni prihodnji energetski oskrbi Slovenije so v Elesu in na ministrstvu za energijo, ki jo je poleti predlagalo, javno objavili šele po preklicu referenduma o JEK 2. Čeprav Mervarjeva študija nikakor ne navija za JEK 2 – prej nasprotno –, poskušajo zdaj zlasti plačani promotorji projekta JEK 2 njeno pozno objavo v javnosti predstaviti kot odločilno predreferendumsko netransparentnost in s tem zamegliti odgovornost odločevalcev za referendumski fiasko, vključno s premierom Robertom Golobom in njegovim koordinatorjem tega projekta Danijelom Levičarjem. Čeprav je bila študija, ki je avtorska in nerevidirana, brez dvoma objavljena prepozno, so referendum zrušili sami akterji; dokončno z razkritjem oddaje Tarča na RTV Slovenija, da so se aprila poslanci Svobode in SDS usklajevali, kako pravno zabetonirati milijardni jedrski projekt.

Mervar je v torek svojo predstavitev začel z avtorskim seznamom »splošno veljavnih neresnic«, ki se širijo v javnosti. Ena takih je, da imamo v Sloveniji »najvišje končne cene električne energije«, čeprav podatki Eurostata kažejo, da je bila v prvem polletju letos cena kilovatne ure elektrike za slovenska gospodinjstva, z vsemi dajatvami, osma najnižja v EU, za gospodarstvo pa 13. najnižja v EU in hkrati nižja kot v sosednjih Italiji, Avstriji in Hrvaški. Podobno neresnična je po Mervarju trditev, da bo stroškovna cena elektrike iz JEK 2 nizka. »Ko bo treba plačevati financiranje gradnje JEK 2, niti slučajno ne bo nizka,« je dejal; to je realnost tudi za 20 prvih let, ko se odplačujejo posojila. »Takrat to pomeni stroškovno ceno tudi do 156 evrov na megavatno uro.« Za neresnične je označil tudi trditve, da bo elektrika, proizvedena z novimi investicijami v proizvodne vire, cenejša od uvožene. »Nikoli ne bo na borzi višja cena elektrike, kot je cena iz neamortizirane nove elektrarne!« Pokazal je aktualno napoved desetletnega gibanja veleprodajnih cen elektrike na madžarski borzi Hudex; projekcije kažejo padanje cen z ravni 95 do 105 evrov za megavatno uro leta 2025 na ravni 35 do pod 70 evrov leta 2035, kar je razpon med optimističnim in pesimističnim scenarijem. »Pri takih cenah niti ena nova tehnologija brez subvencij ni profitabilna,« je opozoril Mervar.

Scenarij, ki ga je predstavil kot trenutno »najbolj realnega«, ne predvideva gradnje JEK 2 in ne temelji na 100-odstotkih obnovljivih virov (ta scenarij se Mervarju zdi možen le teoretično), ampak je kombinacija sončnih elektrarn, podaljšanja delovanja obstoječe jedrske elektrarne do 2063 in dodatnih (tudi plinskih) zmogljivosti. Po Mervarju bo leta 2028 sicer precej jasnejše stanje tehnologij, na primer realnost uporabe zelenega vodika, hkrati pa mora vlada do takrat ob JEK 2 preučiti dodatne možnosti. Predlaga takojšnjo sprožitev postopkov presoje podaljšanja delovanja NEK do leta 2063 ter ustanovitev delovne skupine za male modularne jedrske reaktorje (SMR) po zgledu skupine za novo jedrsko elektrarno. Državna sekretarka ministrstva za energijo Tina Seršen je ideji naklonjena, iz občinstva pa je v torek napovedala tudi študijo uporabnosti SMR-jev za Slovenijo, ki bo končana v 2025. »Čeprav me kličejo protinuklearna Tina, sem se za to študijo zelo močno borila, proti njej pa so bili številni iz jedrske skupnosti, ker so jo razumeli kot grožnjo gradnji JEK 2.«

Mervar se je v torek posebej obregnil ob Gospodarsko zbornico (GZS) in trditve, da sta brez bloka 6 šoštanjske termoelektrarne (TEŠ 6), ki proizvaja visoke izgube in bo od januarja 2025 deloval le za ogrevanje, ogrožena delovanje elektroenergetskega sistema in tudi slovensko gospodarstvo. »Laž,« je dejal in spomnil na konec leta 2022, ko sta bila iz sistema sočasno izklopljena krška nuklearka zaradi remonta in TEŠ zaradi varčevanja s premogom, sistem pa je deloval nemoteno. Ker gospodarska zbornica nasprotuje omejitvi delovanja TEŠ 6, jih je Mervar kar javno vprašal, ali imajo kupce, ki bi za megavatno uro elektrike brez dajatev plačali 180 evrov, kolikor trenutno stane proizvodnja elektrike v TEŠ 6.