Peter Petrovčič

 |  Mladina 45  |  Politika

Janez Janša za sodne boje namenja ogromno denarja

Drage sodne bitke

Te dni v Celju poteka sojenje v zadevi Trenta, v kateri je nekdanji predsednik vlade in dolgoletni predsednik SDS Janez Janša obtožen zlorabe položaja in nezakonite pridobitve stanovanja v času, ko je bil prvič premier.

Te dni v Celju poteka sojenje v zadevi Trenta, v kateri je nekdanji predsednik vlade in dolgoletni predsednik SDS Janez Janša obtožen zlorabe položaja in nezakonite pridobitve stanovanja v času, ko je bil prvič premier.
© Borut Krajnc

Te dni v Celju poteka sojenje v zadevi Trenta, v kateri je nekdanji predsednik vlade in dolgoletni predsednik SDS Janez Janša obtožen zlorabe položaja in nezakonite pridobitve stanovanja v času, ko je bil prvič premier. Zdaj že javno govori, da ima občutek, da bo obsojen. Tega občutka se sicer ni mogoče znebiti niti, če preberemo obtožni akt.

Je pa Janša nekoč že bil pravnomočno obsojen zaradi zlorabe položaja – pri nakupu osemkolesnikov finskega orožarja Patria – in je tudi prestajal zaporno kazen, a je potem ustavno sodišče obsodbo razveljavilo in je primer zastaral. Janša odtlej toži državo (in tudi več pravosodnih funkcionarjev) za odškodnino. Pred dnevi je v tej zadevi izgubil še eno sodno bitko, kar je kakopak povezano z visokimi (sodnimi) stroški. Vsaj z vidika slehernika.

Odškodnino so od države zahtevali vsi trije pravnomočno obsojeni akterji v aferi Patria, ker so prestajali zaporno kazen, ki jo je ustavno sodišče kasneje razveljavilo. Tožbo zoper državo so vložili pred šestimi leti, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič pa sta se že pred leti pogodila z državo. Črnkovič, ki je zahteval 13,4 milijona evrov odškodnine, je takoj privolil v 63 tisoč evrov, Krkovič, ki je zahteval 600 tisoč evrov, pa leta 2020 v odškodnino 60 tisoč evrov. Janša s tožbo še vztraja, zahteva 900 tisoč evrov, po neuradnih informacijah pa ni privolil v ponujenih 50 tisoč evrov. Ponujena odškodnina je verjetno nekoliko nižja, ker je bil od vseh treh v zaporu najmanj časa.

Janša je na pomoč poklical svoje volivce

Janša je na pomoč poklical svoje volivce
© X, Janez Janša

A drugače od drugih dveh, ki sta odškodnino skladno z zakonom zahtevala od države, je Janša 900 tisoč evrov zahteval od države in hkrati od štirih sodnikov in tožilke. Ta del tožbe je sodišče pričakovano zavrnilo že lani, saj je šlo za pravnomočno sodbo, ki je prestala vse preskuse v sodstvu, celo na vrhovnem sodišču, potem pa je zadevo razveljavilo ustavno sodišče, kar ni običajno. Zdaj je sodišče odločilo še, koliko stroškov mora neuspešni tožnik poravnati toženim pravosodnim delavcem. Po šestih letih pravdanja se je teh nabralo skupaj za okoli 30 tisoč evrov, gre za poplačilo odvetniških stroškov petih toženih. Od države je sicer slab milijon evrov odškodnine (neuspešno) zahtevala tudi politična stranka SDS.

Janša za sodne boje kot obtoženec, kot toženec ali (kakor v tem primeru) kot tožnik namenja velike vsote. V zadnjih letih je recimo zaradi razžalitve dveh novinark TV Slovenija moral skupaj s stroški plačati 20 tisoč evrov, zaradi izjave o ukradeni judovski vili SD okoli 12 tisoč evrov, zaradi žaljive obdolžitve pa nekdanjemu direktorju STA Bojanu Veselinoviču 8000 evrov. Hkrati ima tudi stroške z odvetnikom Francijem Matozom, ki bi lahko zanj storitve opravljal pro bono. Zastopanje Janše mu je namreč odprlo poti do številnih premožnih strank, zastopanja paradržavnih podjetij in do dobro plačanih in vplivnih položajev v državni upravi in državnih podjetjih. V času zadnje Janševe vlade je bil imenovan v nadzorni svet Slovenskih železnic pa za predsednika nadzornega sveta Luke Koper ter direktorja in predsednika upravnega odbora »slabe banke« (DUTB).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.