Grožnje s smrtjo nebinarni osebi so dobile sodni epilog

Grayson ima uspešno mednarodno manekensko kariero, nastopal je na modnih revijah najbolj znanih modnih znamk, kot sta Gucci in Rick Owens. Trenutno zaradi študija prebiva na Nizozemskem, kjer je tudi njegova manekenska agencija. Je nebinarna oseba, kar pomeni, da se ne asociira niti z moškim niti z ženskim družbenim spolom. V Sloveniji je bilo to dejstvo pri manekenskem poklicu prej ovira, v tujini, na Zahodu, pa je to zaradi unikatnosti lahko celo prednost.

Letos je prejel tudi nagrado ambasador leta na prireditvi Zlate Tifanije, ki nagrajuje dosežke slovenske LGBT-skupnosti.

V maju je nastopil v Popkastu, ki ga pripravljajo novinarji 24 ur, kjer je govoril o svojih dosežkih, pa tudi o tem, kakšen odnos imajo Slovenci do nebinarnosti. »Slovenci niti nismo tako konservativni, bolj imamo provincionalno mentaliteto. To je povečini razlog za neodobravanje, v tujini je drugače. Ker sem iz Koroške, sem bil tam deležen več pogledov, v Ljubljani pa moram na žalost povedati, da je bilo več verbalnega nasilja. Sploh na ulici,« predvidel pa je, da bo tudi pod tem intervjujem veliko sovražnih komentarjev. »Še vedno je preveč sovraštva. Verjamem, da bo ob izidu tega Popkasta tudi veliko negativnih komentarjev. Ampak sem na to pripravljen in mi je za to mar toliko kot za lanski sneg.«

Grayson se ni motil, pod objavo intervjuja so se nabrali sovražni komentarji, ki so jih moderatorji spletne strani 24ur nato onemogočili, a se ni končalo pri tem. Neka oseba je Graysonu v sporočilu na Instagramu zagrozila s smrtjo. Dogodek se je odločil prijaviti policiji iz dveh razlogov. »Najprej sem se počutil ogroženega. Oseba, ki je to napisala, je bila geografsko locirana dokaj blizu kraju, kamor pridem, ko se vrnem v Slovenijo, grožnja pa je bila zelo jasna.« In zato, ker »se mi zdi zelo pomembno, da se tovrstne stvari prijavijo na policijo, ne pa da se urejajo na družbenih medijih. Lahko bi recimo te grožnje objavil, moji sledilci pa bi se nad njimi najverjetneje zgražali. Ampak to ne reši problema tako, kot to naredi policijski postopek.«

Izrazil je še občutek dolžnosti do drugih pri svoji prijavi. »Zdi se mi, da sem imel neko moralno dolžnost, da to dejanje prijavim, zato ker če je ta oseba to napisala meni, je verjetno podobne stvari napisala tudi drugim, ki pa se morda s tem ne bodo znali spopasti. Za marsikoga je to lahko kaplja čez rob, sploh, če se že prej soočajo s podobnim nasiljem. Nasilneže je treba prijaviti na policijo zato, da se jih spusti na realna tla.«

Zadeva je zdaj, okrog pol leta po dogodku, dobila sodni epilog. Oseba, ki je Graysonu grozila s smrtjo, je bila spoznana za krivo grožnje po 135. členu kazenskega zakonika, ki pravi: »Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.« Izrečena ji je bila denarna kazen v višini 300 evrov.

Podobne grožnje člani LGBT-skupnosti, pa tudi člani drugih manjšinskih skupnosti, dobivajo pogosto, sploh tisti, ki so bolj javno izpostavljeni. Redko pa žrtve o grožnji obvestijo policijo. Morda pa Graysonova izkušnja nakazuje, da bi bilo takega digitalnega nasilništva manj, če bi se več ljudi odločilo za prijavo.