Film tedna / Pandorina skrinjica

Eden od vrhuncev nemškega nemega ekspresionizma in eden najbolj kontroverznih ter odmevnih filmov svojega časa

V Slovenski kinoteki bo 9. novembra ob 19.00 projekcija filma Pandorina skrinjica, ki ga je leta 1929 režiral avstrijski filmski ustvarjalec Georg Wilhelm Pabst, velja za enega od vrhuncev nemškega nemega ekspresionizma in za enega najbolj kontroverznih ter odmevnih filmov svojega časa.  Film bosta v živo spremljala glasbenika Maud Nelissen (klavir) in Eduardo Raon (električna harfa).

Lepa in muhasta Lulu, brezskrbna in nedolžno perverzna, je bitje, ki živi le za ljubezen. Nastopa v revijalni predstavi, ki jo sponzorira njen ljubimec Ludwig Schön, mogočen časopisni in varietejski magnat, ki je zaročen s hčerjo ministra za notranje zadeve. Na večer premiere Lulu prisili Schöna, da zaroko razdre in se poroči z njo.

"Glavno junakinjo Lulu upodablja karizmatična Louise Brooks, z nenavadno kombinacijo otroške nedolžnosti in seksapila obdarjena igralka, ki je revolucionirala filmsko igro s svojo naravno prezenco in izraznim minimalizmom, tako drugačnim od teatralne igre, značilne za takratne neme filme. Zgodba sledi Lulujinemu vplivu na moške in ženske okoli sebe ter prikazuje, kako jo njena frivolnost in spolna neinhibiranost zlagoma vlečeta v tragedijo. Lulu je svobodomiselna, neukrotljiva in izzivalna, to pa so lastnosti, ki jih družba tistega časa ni bila pripravljena sprejeti. Pabst skozi njeno zgodbo raziskuje teme spolne osvoboditve, moči ženske seksualnosti in destruktivne sile, ki jo ta lahko povzroči, ko se sreča z represivnimi družbenimi normami. Pripoved se začne z Lulujinimi ljubezenskimi zapleti in se postopoma poglablja v vse bolj temačne in uničujoče situacije, vse do tragičnega konca, ko postane žrtev Jacka Razparača," je zapisala Špela Barlič.

Pandorina skrinjica je osnovana na dveh dramah nemškega dramatika Franka Wedekinda: Duh zemlje (1895) in Pandorina skrinjica (1902), ki so ju imeli v takratnem času za nemoralni in sta povzročili škandal. Tako je komajda presenetljivo, da so Pabstov film, ko je prišel v kinematografe, prepovedali skoraj v vseh evropskih državah, razen v Franciji, kjer pa so cenzorji zapovedali precejšnje reze, ki so privedli do omiljene različice filma. Film prinaša kompleksno zgodbo o vzponu in padcu usodne ženske, katere fatalna privlačnost prinese propad tako njej kot ljudem v njeni bližini.

o6XoDGGT0O4