15. 11. 2024 | Mladina 46 | Družba
Neromsko naselje
Preseljevanja Romov iz romskih naselij in pravega sobivanja z večinskim prebivalstvom ne spodbuja nihče. Najdlje, do koder Romi danes lahko pridejo, je morebiti bivanje v neprofitnem stanovanju.
Romsko naselje v Dobruški vasi v občini Škocjan. Brez tekoče vode.
© Borut Krajnc
Ko govorimo o romskih naseljih, imamo v mislih večje ali manjše komunalno neurejene blatne skupke barak, odsluženih zabojnikov in muzejskih primerkov počitniških prikolic, kjer živijo Romi. Taka je pač večina romskih naselij, sploh na jugovzhodu Slovenije. »Izselitev iz romskega naselja je običajno edina rešitev zanje. Drugače zelo težko kaj dosežejo, če ostanejo v naselju. To popolnoma razumem. Tudi zase vem, da ne bi mogel ne osebnostno ne profesionalno rasti v neurejenem romskem naselju. Jasno je, da bi prvo plačo porabil za to, da grem iz njega,« je pred časom v intervjuju za Mladino pojasnjeval Sandi Horvat, predsednik Romskega akademskega kluba, ki združuje velik del visokošolsko izobraženih Romov v Sloveniji. Za urejanje bivalnih razmer romske skupnosti je iz leta v leto na voljo več sredstev. Občine z romskim prebivalstvom posebej za to zadnja leta dobivajo dodatna namenska proračunska sredstva. Koliko jih porabijo za razseljevanje Romov, ki bi v resnici moralo biti eden izmed pomembnih, če ne že kar nujnih ciljev, ko govorimo o integraciji Romov?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.