Po lakirnici Magna državna pomoč za novo lakirnico v Ormožu

Gospodarski minister Matjaž Han (SD), župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak (SDS) in operativni direktor avstrijske družbe Palfinger, ki izdeluje žerjave in dvigala, Alexander Susanek so v sredo podpisali »memorandum o soglasju za naložbo Palfinger v nov strateški proizvodni obrat«. Novi obrat v nasprotju z Magno v 45 kilometrov oddaljenih Hočah ne bo zrasel na kmetijskih zemljiščih, pač pa na območju ormoške industrijske cone, kljub temu pa ima projekt z Magno vsaj dve skupni točki: spet nastaja lakirnica in spet bo država za naložbo namenila dobrih 18 milijonov evrov, točneje 18,75 milijona evrov. Marca 2017 je Cerarjeva vlada z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom Magni Steyr odobrila 18,52 milijona pomoči, ki pa jo je Magna junija lani zaradi ustavitve lakirnice vrnila z obrestmi (22,1 milijona evrov).

Magna Steyr je v hoški avtolakirnici v prvi fazi obljubljala 146-milijonsko investicijo in 404 nova delovna mesta (ob zaprtju spomladi 2023 jih je bilo 158), Palfinger pa zdaj do leta 2028 obljublja 70 milijonov evrov vredno investicijo in le 25 novih zaposlitev. Ali točneje: avstrijski koncern obljublja »ustvarjanje najmanj 25 novih zaposlitev« in »ohranitev delovnih mest v Mariboru«, kjer ima tovarno od leta 1993 in je lani v povprečju zaposloval 841 delavcev. V sredo podpisani memorandum sicer ob gradnji obrata »za barvanje in sestavo kopenskih in pomorskih žerjavov ter drugih dvižnih rešitev« omenja tudi gradnjo »izobraževalnega centra za usposabljanje visokokvalificiranega kadra« in »tesno sodelovanje z akademsko sfero«, a podrobnosti o tem ne navaja, enako splošno pa memorandum obljublja tudi, da bo investicija »dvignila kakovost življenja v regiji«. Kakorkoli; če odobreno državno pomoč (18,75 milijona evrov) preračunamo zgolj na nove zaposlitve (25), bo država za vsako novo delovno mesto v Palfingerjevem projektu, kjer je jedrna lakirnica, dala 750.000 evrov.

Mariborski Palfinger je sicer v zadnjih petih letih, 2019–2023, podvojil prihodke od prodaje, s 121 na 240 milijonov evrov, stroške dela je v istem času povišal z 22,3 na 33,8 milijona evrov, v teh petih letih skupaj pa je izkazal 27 milijonov evrov čistega dobička, od tega lani rekordnih 9,5 milijona evrov.

Pri vsem gre tudi omeniti, da ta memorandum vlade s Palfingerjem ni prvi. Janševa vlada je namreč 11. maja 2022, torej zadnji mesec pred odhodom, sprejela sklep o podpisu memoranduma s Palfingerjem. Z ministrstva za gospodarstvo nam tega prvo podpisanega memoranduma niso poslali, ker da ima oznako »interno« in bi njen umik terjal čas; so pa pojasnili, da je nov memorandum potreben, ker od podpisu prvega še niso bile znane lokacija in druge podrobnosti naložbe.