Štirikratni ne

V tednu po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA je bilo na družbenem omrežju TikTok med mladimi Američankami zaznati naglo rastoče zanimanje za gibanje 4B, ki ženske spodbuja k temu, naj iz protesta nimajo spolnih odnosov z moškimi, naj z njimi nimajo otrok, naj se z njimi ne poročajo in ne dobivajo na zmenkih, dokler ne bodo obravnavane kot enakopravne. Oziroma – dokler z oblasti ne odide Donald Trump.

Politika tega znanega mizogina, ki so mu številne ženske očitale spolno nadlegovanje, namreč ogroža pravice žensk. To se je najbolje pokazalo, ko je Trump v prvem predsedniškem mandatu poskrbel za takšno sestavo vrhovnega sodišča, da je to kasneje razveljavilo sodbo v zadevi Roe vs. Wade, ki je omogočala pravico do splava na vsedržavni ravni. Po Trumpovi tokratni zmagi so njegovi podporniki na spletu ponavljali, da so telesa žensk njihova last, še zlasti pa je izstopal beli supremacist in zanikovalec holokavsta Nick Funetes, čigar odmevna izjava »Tvoje telo, moja izbira« je več kot očitno povabilo k nasilju – tudi spolnemu.

Za mlade Američanke je bilo še dodatno razočaranje to, da je Trumpa volila tudi večina njihovih moških vrstnikov, mlade ženske pa so, nasprotno, večinoma podprle demokratsko kandidatko Kamalo Harris, ki se je zavzemala za večjo zaščito reproduktivnih pravic in pravic pripadnikov skupnosti LGBTQ+. Neskladje ne preseneča, saj je več raziskav po vsem svetu v zadnjem času pokazalo, da je generacija mladih ideološko razklana na dvoje in sicer tako, da so mlade ženske izrazito liberalnejše, mladi moški pa konservativnejši. Pa vendar ne gre le za konservativnost, gre za podporo skrajni desnici in pristajanje na nadzor nad ženskimi telesi. V takšnem vzdušju se ženske ne počutijo varno.

Prav zaradi občutka, da niso varne, se je v prejšnjem desetletju onkraj Tihega oceana, v Južni Koreji, razmahnilo gibanje 4B (kratica združuje štiri korejske besede, ki opisujejo temeljna načela gibanja). Ni naključje, da prav tam; država z najnižjo stopnjo rodnosti na svetu je, čeprav navzven morda napredna, ena najizrazitejših patriarhalnih družb. Posebej velika je ekonomska neenakost (plače moških so v povprečju za kar tretjino višje od plač žensk) in prav ta je – skupaj z visokimi cenami nepremičnin in stroški preživljanja otrok ter vseprisotno neenakostjo med spoli in nasiljem nad ženskami – tamkajšnje mlade ženske spodbudila k temu, da so se razmerjem z moškimi protestno odpovedale. Gibanje je s tem spomnilo na starejše feministične pobude, a tudi na Aristofanovo starogrško komedijo Lizistrata, ki je že leta 411 pred našim štetjem ženske prepričevala, naj zavrnejo spolne odnose z moškimi, dokler se ne bo končala vojna na Peloponezu.

V Južni Koreji se je gibanje okrepilo po razkritju številnih primerov skrivnega snemanja žensk med spolnimi odnosi in na straniščih, čemur so sledili množični protesti. V ZDA pa so ga zares spoznali šele letos, ob ponovnem vzponu Donalda Trumpa. Kako dolgo bodo sledilke gibanja vztrajale, je vprašanje. Lahko pa je gibanje tudi zgolj opomnik, da je upor mogoč – in da so naslednje predsedniške volitve že čez štiri leta.