Slovenski šolarji digitalno (ne)pismeni

V Sloveniji in po svetu so osmošolci vse slabše digitalno pismeni

ICILS je mednarodna raziskava, ki meri računalniško in informacijsko pismenost osmošolcev, s posebnim modulom pa meri tudi njihovo računalniško mišljenje. Leta 2023 je v Sloveniji to raziskavo Pedagoški inštitut opravil drugič, prvič je bila opravljena leta 2013. V njej je sodelovalo 34 držav, v Sloveniji je sodelovalo 170 oddelkov oziroma 3318 učencev. Izsledki raziskave kažejo, da se je v obdobju med letoma 2013 in 2023 računalniška in informacijska pismenost poslabšala. To velja tudi za večino drugih držav, ki so sodelovale v raziskavi. Slovenija še vedno ostaja nad povprečjem, a komaj.

Evropska unija si je za cilj zastavila, da bi bil do leta 2030 delež učencev, ki imajo nizke dosežke pri digitalnih znanjih in veščinah, manjši od 15 odstotkov – temu se ne približuje, saj nobena sodelujoča država tega cilja ni dosegla. V Sloveniji je takih s slabimi dosežki 51 odstotkov, od leta 2013 se je njihov delež povečal za 15 odstotnih točk.

Zanimivo je, da so dekleta bolj računalniško in informacijsko pismena od fantov, kar je res v skoraj vseh državah, ki so sodelovale v raziskavi. Od leta 2013 do 2023 se to razmerje ni bistveno spremenilo. Ta podatek razblinja stereotip, da se fantje »bolj spoznajo« na računalnike kot dekleta.

Podatki tudi kažejo, da slovenski osmošolci pred zasloni preživijo nadpovprečno veliko časa, kljub temu pa jih v šoli uporabljajo podpovprečno. To pomeni, da jih več uporabljajo doma, ne za učenje, temveč za zabavo. Izsledki raziskave jasno kažejo tudi, da uporabljanje digitalnih naprav samo po sebi ne prinese razumevanja teh, k temu pripomore šele njihova integracija v pouk in učenje prav o njih.

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je ob objavi podatkov zagotovil, da bodo na ministrstvu pripravili ukrepe za izboljšanje digitalne pismenosti. »V prenovi učnih načrtov, ki poteka, so načrtovani konkretni cilji s področja digitalnih kompetenc, ki naj bi bili umeščeni v vse predmete. Poleg tega bodo prenovljeni tudi didaktična priporočila in učni načrti s področja računalništva in informatike, ki se niso spremenili že dve desetletji,« napoveduje Logaj.

To je še ena v vrsti raziskav, ki kažejo, da je naš izobraževalni sistem, sploh na osnovnošolski stopnji, v težavah. A s slepim uvajanjem novega predmeta »informatike«, kot si želijo nekateri, se to ne bo spremenilo