Kako svojo prihodnost proizvodnje elektrike načrtujejo sosednje države?

Kaj delajo Avstrija, Italija in Madžarska? Koliko stavijo na jedrsko prihodnost?

V članku z naslovom Kaj delajo Avstrija, Italija in Madžarska?, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVA OBSTAJA, novinarka Monika Weiss piše o tem, kako svojo prihodnost proizvodnje elektrike načrtujejo sosednje države – vse z nekajkrat večjimi gospodarstvi in nekajkrat številčnejšim prebivalstvom? Koliko stavijo v treh sosedah na jedrsko prihodnost?

"Avstrija je v zadnjih dvajsetih letih del potreb po elektriki pokrivala z uvozom, nazadnje leta 2022, ko je zaradi suše upadla proizvodnja v hidroelektrarnah. Tega leta je Avstrija z uvozom pokrila dobrih 13 odstotkov potreb (neto je uvozila 8,7 teravatne ure elektrike). Že lani in tudi v zaporednih zadnjih dvanajstih mesecih pa je Avstrija ves čas neto izvoznica elektrike,"je zapisala Weiss.

"Italija je že desetletja odvisna od uvoza elektrike; v zadnjih 30 letih, do 2022, je z neto uvozom krila 13 do 14 odstotkov potreb, lani pa je po podatkih Eurostata z neto uvozom pokrila 17,8 odstotka potreb, kar je največ do zdaj. Italija je bila lani daleč največja uvoznica v EU tudi v absolutnih količinah uvoza; po podatkih Eurostata je uvozila več kot 51 teravatnih ur elektrike," je zapisala Weiss.

"V primerjavi s Slovenijo in prej omenjenimi sosedami je Madžarska šibka zlasti pri hidroenergiji, ki je v zadnjih 12 mesecih prispevala manj kot odstotek elektrike. Elektrika iz fosilnih goriv krije petino potreb, od tega plin 13,5 odstotka in premog 5,9 odstotka. Madžari z neto uvozom krijejo pomemben del lastnih potreb oziroma skoraj 30 odstotkov porabe."

"V zadnjih 12 mesecih, od oktobra 2023 do septembra 2024, je Madžarska tretjino (33,2 odstotka) elektrike proizvedla z jedrskimi elektrarnami, med obnovljivimi viri pa je ključna sončna energija, s katero je ta soseda zagotovila dobrih 12 odstotkov elektrike. Ostali obnovljivi viri so skupaj prispevali manj kot pet odstotkov. V primerjavi s Slovenijo in prej omenjenimi sosedami je Madžarska šibka zlasti pri hidroenergiji, ki je v zadnjih 12 mesecih prispevala manj kot odstotek elektrike. Elektrika iz fosilnih goriv krije petino potreb, od tega plin 13,5 odstotka in premog 5,9 odstotka. Madžari z neto uvozom krijejo pomemben del lastnih potreb oziroma skoraj 30 odstotkov porabe," je še zapisala Weiss.

Posebno številko PODNEBNA KRIZA (ALTERNATIVA OBSTAJA) lahko kupite pri prodajalcih časopisov ali jo naročite v naši spletni trgovini >>