»Marsikatera zamisel Trumpovih sodelavcev je popolnoma nora«

Barry Eichengreen predava ekonomijo in politologijo na kalifornijski univerzi v Berkeleyju.

Gospod Eichengreen, od volilne zmage Donalda Trumpa se vzdušje v gospodarstvu očitno spreminja, tečaji delnic na ameriških borzah pa zvišujejo. Ali Trump potemtakem pomeni nekaj dobrega za gospodarstvo? 

Za zdaj je dober za trge, kar je seveda nekaj drugega, kot če bi rekli, da je ugoden za gospodarstvo. Trgi se nadejajo znižanja obrestnih mer, višjih donosov, oživitve povpraševanja. Pričakujejo, da bo ameriškim podjetjem koristilo, če bodo tujim tekmecem naprtili višje carine. Vendar domnevam, da trgi doživljajo nekakšen naval sladkorja.

Kako to mislite? 

Negotovost, kam plove država, je presahnila, saj je bil izid volitev prepričljiv. Vendar je Trump s svojo eratično politiko pravi rotor negotovosti – ta se bo torej spet okrepila. In takrat se bodo trgi odzvali manj ugodno.

Republikanci bodo kmalu prevzeli nadzor nad Belo hišo, obema kongresnima domovoma, prevladujejo tudi na vrhovnem sodišču. Menite, da bo Trump uresničil vse, kar je opisano v tako imenovanem Projektu 2025 zagrizeno konservativne organizacije Heritage Foundation: deregulacijo, znižanje davkov, odpravo zveznih uradov, nadomeščanje na desettisoče javnih uslužbencev s privrženci, omejitev moči zveznih rezerv? 

V nasprotju s prvim Trumpovim mandatom v tej vladi ne bo več nikogar, ki bi ga lahko krotil. Hkrati se Trump ne more dolgo posvečati le eni zadevi, torej niti Projektu 2025 ne. Ljudje okrog njega pa se ji lahko – to bo vlada ideologov s skrajnimi cilji.

Kdo bi ga potem lahko krotil? 

Finančni trgi. Vlagatelji ne marajo, če se kruši ureditev na podlagi pravil. Če jim ne bo všeč, kar jim bo ponudil Trump, to ne bo minilo brez posledic. Trump opazuje trge, zato je mogoče malo bolj zadržan, poleg tega pa ni veliko dejavnikov, ki bi ga lahko zavirali.

Vas skrbi tudi za obdobje po koncu njegovega mandata? 

Trump bo takrat zelo star, veliko mlajši podpredsednik, J. D. Vance, pa bo njegov samoumevni dedič. Vance je še nevarnejši, saj je pametnejši, bolj discipliniran in je zmožen daljšega ohranjanja pozornosti.

Trgi se nadejajo znižanja obrestnih mer, višjih donosov, oživitve povpraševanja. Pričakujejo, da bo ameriškim podjetjem koristilo, če bodo tujim tekmecem naprtili višje carine.

Trump bi vnovič rad uvedel visoke carine na uvožene izdelke. Evropa in Kitajska se bosta odzvali na to – grozi trgovinska vojna?

Da. Skoraj nihče ne bo mogel zadržati Trumpa, saj ima moč, da na novo uredi ameriško trgovinsko politiko. Ameriški predsedniki imajo precejšnje pristojnosti in lahko enostransko oblikujejo trgovinsko politiko. In ker so trgovinske partnerke ZDA od Trumpovega prvega mandata seznanjene s tem postopkom, se že pripravljajo na odgovor. Ne bodo se nemočno sprijaznile z višjimi carinami, temveč bodo sprejele povračilne ukrepe, saj vedo, kako razmišlja: zob za zob. Razmere bodo kočljive.

Visoka inflacija po letu 2021 pod Joejem Bidnom je glavni razlog, zakaj je Trump zmagal na volitvah. Hkrati se številni Američani očitno ne zavedajo, da bodo kot potrošniki morali plačevati višje carine. Kako je to mogoče? 

Nikakor ni logično. Že pri predavanju osnov ekonomije je slušateljem peklensko zahtevno dopovedati, kaj je trgovinsko politična incidenca – torej kdo prevzame težje breme carin, tuji proizvajalci ali domači kupci. Študenti prvega letnika imajo velike težave s tem. In številni Američani se niso nikoli seznanili z osnovami ekonomije, zato jo Trump lahko odnese s preprosto trditvijo, da bodo carine morali plačevati tujci. A porabniki se bodo morali kmalu soočiti z realnostjo.

Kako naj se Evropa odzove na Trumpove grožnje?

Nastopil bo trenutek, ko se bodo v Evropi morali odločiti, ali se bodo oklepali ZDA in uvedli visoke davke na vse kitajske izdelke, kot jih EU že uvaja za kitajska električna vozila, ali pa tvegali izgubo ameriškega trga. Trump bi Evropejce, če bodo dali prednost dobrim trgovinskim odnosom, lahko prisilil, da prav tako uvedejo pavšalno 60-odstotno obdavčitev kitajskih izdelkov. Če bodo ugovarjali, bo Trump Evropo kaznoval z visokimi carinami.

Kaj carine pomenijo za srednje velika podjetja? 

Zanje bo poslovanje še posebej težavno. Veliki koncerni lažje preselijo proizvodnjo, tako kot so na primer veliki kitajski izvozniki odprli obrate v Mehiki. Volkswagen bo nadaljeval proizvodnjo v ZDA, kaj pa avtomobili in deli, ki jih izvaža? Vsem želim veliko sreče.

Bo nujna dejavna gospodarska politika, če ameriški tržni meki vlada protekcionist? 

Tako je. Država igra pomembno vlogo pri zagotavljanju blaga široke porabe in tudi infrastrukture, česar trg ne more vedno sam. Pa na primer izobraževanje, ki ne koristi le študentom, temveč družbi kot celoti. Kako je mogoče, da nobena od nemških univerz ni med 50 najboljšimi na svetu? Nemčija bi morala odpraviti omejevanje zadolževanja ali ga vsaj prilagoditi, da bi lahko vlagala v koristno javno infrastrukturo, od tega je namreč odvisna tudi njena mednarodna konkurenčnost.

Dodatne carine bodo veljale tudi za čipe s Tajvana, od katerih so odvisna ameriška digitalna podjetja. Hkrati pa Trumpa podpirajo najvplivnejši predstavniki Silicijeve doline, kot so Elon Musk, Peter Thiel in Marc Andreessen. Kako je to mogoče? 

Bogovom Silicijeve doline bo še žal, da so podprli Trumpa. Prej ali slej se jim bo posvetilo, da carine gospodarstvu na splošno škodijo in da so njihovi poslovni modeli odvisni od globalizacije. A obupal sem nad tem, da bi razumel te ljudi in njihove vzgibe, moral bi biti psiholog, ne ekonomist.

Evropa bo na udaru zaradi Trumpovih carin, ruskih groženj in dezinformacijskih kampanj, pa kitajskih subvencioniranih izdelkov. Hkrati se v Evropi kažejo velike politične razpoke. Nasprotnica EU Marine Le Pen bi leta 2027 lahko postala francoska predsednica. Bo EU leta 2030 sploh še obstajala? 

Da. Le Penova, Giorgia Meloni in Viktor Orbán so se iz izstopa Velike Britanije iz EU naučili, da odvračanje od unije stane več, kot jim članstvo prinaša koristi, tako političnih kot gospodarskih. Poglejte si samo, kako danes kaže konservativnim torijcem in kako trpi britansko gospodarstvo! Ustroj unije ne ugaja vsem, vendar so druge možnosti še veliko slabše.

Trump hoče, da bi zvezne rezerve ohranjale nizke izhodiščne obrestne mere. Je ogrožena neodvisnost ameriške centralne banke?

Da. Vlada ima že zdaj vpliv na politiko centralne banke. Predsednik zveznih rezerv Jerome Powell se s finančno ministrico Janet Yellen vsak mesec sestane na zajtrku. Obstaja tveganje, da se bo Trump neposredno vmešaval in storil podobno kot z vrhovnim sodiščem – na vrh bo postavil svoje privržence. A tu se spet postavlja vprašanje, kako bi se na to odzvali finančni trgi, sploh ko se bo Powllu leta 2026 iztekel mandat.

Kaj vam zbuja upanje? 

Zvezni odbor za odprte trge FOMC, ki odloča o denarni politiki, sestavlja sedem guvernerjev, ki jih imenuje predsednik in imajo do 14-letni mandat, ter štirje predsedniki 12 območnih centralnih bank, ki se menjajo na leto dni. Štirje trenutni območni predsedniki imajo pravico glasovanja, preostalih osem pa sodeluje v razpravah. Postavljajo jih lokalni bančniki in drugi. To so pametni ljudje in imajo nekaj vpliva.

Bi člani odbora brez glasovalne pravice lahko krotili tiste, ki jo imajo? 

Upati je tako. In vsak neugoden odziv na trgu bi vsaj malo pripomogel k razumnosti. Trgi bi se odzvali negativno, če bi zvezne rezerve izrazito politizirali. Trumpu so všeč nizke obrestne mere, vendar ve, da volivci sovražijo inflacijo. In če se bo inflacija zaradi njegove politike zvišala, bodo volivci jezni. Obstaja precedenčni model, ko je predsednikovo vmešavanje izkrivilo denarno politiko: v 70. letih je predsednik Richard Nixon takratnega predsednika zveznih rezerv Arthurja Burnsa prisilil k ohranjanju nizkih obrestnih mer, čeprav je bila inflacija visoka. Rezerve so potem izgubile ves nadzor. To bi se lahko spet zgodilo.

Trump si želi šibak dolar, da bi spodbudil ameriški izvoz. Hkrati hoče znižati davke, deregulirati, dodatno spodbosti gospodarstvo, kar pa vse pomeni močan dolar. Kako bo torej oslabil ameriško valuto?

Glavni kandidati za položaj finančnega ministra ne zagovarjajo šibkega dolarja. Prav mogoče je torej, da je ta zamisel že dokončno zavržena. Vztrajajo pa ostanki iz Trumpovega prvega mandata, ki še vedno podpirajo šibko valuto. No, tako je pač vedno pri Trumpu. Koga posluša? Preveč ljudi okrog njega ima nore zamisli, zato se lahko zanesemo, da bo postalo kaotično.

Bi lahko druge prisilil k revalvaciji svojih valut, da bi bil tečaj dolarja ugodnejši? To so leta 1985 ZDA uspešno dosegle z dogovorom z Japonsko in Nemčijo. 

Kaj podobnega se ne bo ponovilo, ker je svet danes preveč kompleksen, zaupanje v Trumpa in ZDA pa premajhno.

Trumpova politika temelji na višjem zadolževanju ZDA, ki z okoli 120 odstotkov vrednosti bruto domačega proizvoda že zdaj skrbi številne ekonomiste in vlagatelje. Kako resno je stanje? 

Državno zadolževanje je resda visoko, ni pa katastrofalno. ZDA imajo še nekaj manevrskega prostora v svoji proračunski politiki. Prihodnje leto ne pričakujem dolžniške krize v industrijsko razvitih državah, ne izključujem pa je v naslednjih letih, če se ne bo ukrepalo za manjši primanjkljaj.

Bi po vašem mnenju nov Trumpov mandat sploh lahko prinesel kaj pozitivnega? 

Ne. Nekateri verjamejo, da nizki davki in deregulacija samodejno pripomorejo k robustni gospodarski rasti in zato pozdravljajo predlagano Trumpovo politiko. Njim in nam vsem želim veliko sreče. 

© 2024 Der Spiegel