»Zeleni prehod s kavča, iz cone udobja, v kateri smo danes, ne bo izvedljiv«

Malokdo pozna podrobnosti z računa za električno energijo, na njem je veliko različnih postavk, prispevkov, različni so načini izračuna porabe energije, tu pa je tudi omrežnina, beseda, ki je zaradi gospodarstva in kimajoče politike postala simbol zablod zelenega prehoda. Gre za izkrivljen pogled. Nov način izračuna omrežnine je pravičnejši, drugače povedano, doslej so tisti, ki so uporabljali več omrežja, plačevali premalo, gospodinjstva in mali poslovni porabniki pa preveč. To dejstvo se je v hrupu demagogije in interesov izgubilo.

Kako je pri vas doma? Je bil znesek na položnici za elektriko oziroma za plačilo omrežnine višji ali nižji kot prej? 

Nižji.

Kako nižji? Saj imate sončno elektrarno in toplotno črpalko. 

Tudi za tiste, ki imajo sončno elektrarno, novi izračun ne pomeni avtomatsko, da bodo dobili višji račun za omrežnino. Položnice, izdane za oktober, so bile še za nižjo sezono in tudi večina lastnikov sončnih elektrarn bo v nižji sezoni plačevala nekoliko nižje stroške, v višji sezoni bodo višji, ampak ta traja le štiri mesece. Seveda ne morem z gotovostjo trditi za vsako gospodinjstvo, saj so stroški povezani s porabo. Če ima odjemalec poleg sončne elektrarne in toplotne črpalke še savno, ogrevan bazen, polnilnico za električni avtomobil, potem bo strošek njegove omrežnine višji, če nima teh porabnikov, bo razlika glede na stari sistem minimalna, na letni ravni od 100 do 200 evrov.

Pojdiva malce nazaj. Kaj je omrežnina, zakaj jo moramo plačevati? 

Omrežnina je prihodek elektrooperaterjev, namenjena je financiranju izvajanja njihove dejavnosti. Torej obratovanju, upravljanju omrežja, razvoju, nadgradnji, zagotavljanju zanesljive, kakovostne, trajnostno naravnane oskrbe z električno energijo, omrežnina je njihov glavni vir financiranja.

Bi lahko omrežnino primerjali s cestnino? 

Z vidika uporabe morda. Gre za uporabo javne infrastrukture, omrežnina je namenjena za zagotavljanje javnih storitev oziroma za zagotavljanje prenosa ter distribucije električne energije, ki zagotavlja minimum dostojnega življenja. Zato pa je toliko pomembneje, da ustrezno, sistemsko obravnavamo energetsko revščino. Ampak ne z reguliranjem cen električne energije za vse odjemalce, temveč z ukrepi, ki energetsko revnim gospodinjstvom zagotavljajo cenovno dostopno oskrbo z električno energijo, to pa je lahko regulacija cen za ranljive skupine ali so to subvencije za energetsko sanacijo stavb, za naložbe v energetsko učinkovitost, ki bodo zagotavljale manjše uhajanje toplote in učinkovito rabo energije.

Kdaj ste začeli oblikovati nov izračun za omrežnino? Je bilo to res že v času prejšnje vlade?

Reforma ni vezana na katerokoli vlado. Agencija je samostojen, neodvisen organ in metodologijo smo razvijali v sodelovanju z mednarodnim konzorcijem. Smo pa javnost, tudi politiko in gospodarstvo, ves čas nastajanja metodologije, pa tudi zadnji dve leti, odkar metodologija velja, seznanjali z razlogi, spremembami in učinki. Metodologija temelji na obsežnem znanstvenoraziskovalnem delu, upoštevana so strokovna izhodišča in načela, ki jih moramo pri oblikovanju tarif za uporabo omrežij upoštevati vsi nacionalni regulatorji v Evropski uniji. V času nastajanja študije smo imeli tri javna posvetovanja, kamor smo povabili javnost, pristojno ministrstvo, gospodarsko zbornico, obrtno zbornico, zvezo potrošnikov … Nato so bili konec leta 2021 tik pred izidom študije in tudi v študiji sami prikazani učinki za vse uporabniške skupine. Sledilo je pisanje metodologije, ta je romala v javno obravnavo. Nova metodologija je bila dokončno sprejeta novembra 2022. Vedeli smo, da zaradi kompleksnosti potrebujemo čas, da vsebino približamo javnosti, in predvideli več kot leto dni od uveljavitve do začetka uporabe. Naš prvi datum je bil 1. januar 2024, nato smo ga prestavili zunaj visoke sezone, da ne bi višje cene v višji sezoni povzročile odpora javnosti, in sicer na 1. marec. Nato se je oglasilo pristojno ministrstvo, ki je v pismu zapisalo, da je metodologija dobra, da jo vsebinsko podpira, da pa so težave z informacijskimi sistemi dobaviteljev. Zato smo uveljavitev znova prestavili na 1. julij. A to očitno ni bilo dovolj. Konec marca 2024 je Gospodarska zbornica Slovenije na ministrstvo za okolje poslala pobudo, da se metodologija izračuna omrežnine spremeni, da se znižajo tarife za gospodarstvo, da se časovni bloki prilagodijo posameznim poslovnim odjemalcem, minister pa je ponovno dal pobudo za prestavitev, deloma zaradi še vedno nepripravljenih informacijskih sistemov dobaviteljev, pri tem pa je podprl prizadevanja GZS in nekaterih interesnih združenj. Ker morajo naše odločitve temeljiti na stroki in stanju v omrežju, metodologije nismo spremenili, smo pa zaradi dodatnih testiranj informacijskih sistemov začetek vseeno prestavili na 1. oktober. In zdaj, po mesecu in pol od začetka uporabe, potem ko so bili brez večjih težav izdani prvi računi, ki so potrdili naše izračune, so sledili izjemni pritiski politike in GZS, da se sistem zamrzne.

Po Evropi obstajajo različni sistemi. Na ciprskih računih za porabo električne energije je delež omrežnine zanemarljiv, na madžarskih polovičen. Pri nas na računih za električno energijo delež omrežnine za gospodinjstva znaša od 25 do 30 odstotkov. 

Metodologij je toliko, kolikor je držav, in tudi stroškov ne moremo primerjati, saj ima vsak sistem svojo specifiko. A nekaj je pomembno. Zakaj je Slovenija na tem področju med prvimi, ki jim je uspelo uvesti novo metodologijo? Pri nas imamo največji delež odjemalcev, ki že imajo napredne merilne sisteme, ki nam zagotavljajo podrobne, 15-minutne podatke o porabi energije in doseženi moči. Odjemalcem smo dolžni zagotoviti, da imajo koristi od naložbe, ki so jo sami financirali. Če bi pametne števce izkoristili le za daljinsko odčitavanje, bi to bila nasedla investicija.

Pri nespremenjenih navadah bodo gospodinjstva in mali poslovni odjemalci, teh je skupaj več kot 95 odstotkov, na leto kljub razlikam med višjo in nižjo sezono skupno plačevali manj.

Nekateri trdijo, da je metodologija zastarela, saj je bilo lani v Sloveniji zgrajenih veliko sončnih elektrarn. 

Res jih je bilo v zadnjih dveh letih v sistem vključenih več kot pred tem, a vendar še vedno ne toliko, da bi to pomembno vplivalo na metodologijo. Stanje v omrežju je z vidika obremenitev enako. Smo pa z nižjo sezono in nižjimi tarifami upoštevali tudi to, da je v tem obdobju v sistemu več proizvodnje iz obnovljivih virov energije. Ne trdim, da v prihodnje metodologije ne bo treba nadgrajevati, a to bomo storili na podlagi meritev, na podlagi stanja v omrežju in ne na podlagi populističnih, pavšalnih trditev politike ali interesnih skupin, katerih namen je znižanje stroškov posameznih skupin odjemalcev. Sicer pa je trditev predsednika vlade in nekaterih dobaviteljev, da je treba tarife za uporabo omrežja prilagoditi presežkom obnovljivih virov v sistemu, neposrečena. Zakaj se s tem ne ukvarjajo dobavitelji z dinamičnimi cenami energije? Čeprav se že dlje govori o negativnih cenah v teh obdobjih, imamo energijo še vedno obračunano po višji in nižji tarifi. In višja cena za energijo je čez dan. Tu nekaj ni logično.

Kot razumem, je osnovni namen novega sistema pravičen izračun omrežnine. 

Tako je, pri tem je najpomembnejši vidik obremenitev omrežja. Vsak mora plačati toliko, kot uporablja omrežje, kolikor ga obremenjuje.

To napeljuje na misel, da prej omrežnina ni bila določena pravično. Kdo je plačeval preveč, kdo premalo? 

To vprašanje sem pričakovala, a vaše sklepanje ni točno. Nekoč ni bilo pametnih števcev, nekoč nismo vedeli, kakšna je dejanska uporaba omrežja pri gospodinjstvih in malih poslovnih odjemalcih. Zato je bila obračunska moč za te odjemalce določena administrativno, glede na varovalke. Večji odjemalci pa so že bili merjeni na podlagi doseženih konic, zato se zanje ne spreminja veliko. Ker je bila torej za skupini gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev moč obračunana administrativno, sta ti dve skupini plačevali več, kot sta obremenjevali omrežje. Zdaj smo dogovorjeno moč določili na podlagi izmerjenih podatkov in treh največjih konic za vsakega uporabnika posebej in strošek omrežnine bo bolje odražal dejansko rabo.

Kaj ste mislili s konicami? 

Poglejte, tudi most mora biti skonstruiran tako, da lahko čezenj pelje najtežji tovornjak, pa četudi se to zgodi samo enkrat v letu. Podobno je z omrežjem. To se nadgrajuje na podlagi izmerjenih konic, torej maksimalne obremenitve omrežja. Te konice so ključni gonilnik razvoja omrežja. Ker bo zaradi elektrifikacije ogrevanja in prometa omrežje vedno bolj obremenjeno, je treba več stroškov zbrati iz naslova moči, zato se je pri nekaterih odjemnih skupinah spremenilo razmerje med tarifno postavko za moč in za energijo. Prej smo več plačevali iz naslova prevzete energije, zdaj je več poudarka na moči. Samo to je razlog, zakaj naj bi lastniki sončnih elektrarn plačali nekoliko več omrežnine, a spet ne veliko več. Poleg sončne elektrarne imajo ti še energetsko intenzivne porabnike in so tudi odvisni od omrežja. Pozimi je na primer odjemalec s sončno elektrarno, ki se ogreva s toplotno črpalko, popolnoma enako odvisen od omrežja kot odjemalec, ki nima sončne elektrarne. In več ko imajo porabnikov, večje konice bodo dosegali. To je smisel vse reforme, ne kaznujemo lastnikov sončnih elektrarn, ne spreminjamo zakonodaje, z vidika energije lastniki na leto še vedno ne plačajo nič za energijo, mi smo zgolj pravičneje razporedili stroške rabe omrežja. Na leto bo odjemalec s sončno elektrarno in toplotno črpalko plačal 1500 evrov manj za oskrbo kot odjemalec, ki nima sončne elektrarne. In glede na to, da lahko sončne elektrarne dosežejo tudi 30 let življenjske dobe, hitro ugotovimo, kako donosne so te naložbe.

Agencija je neodvisni regulator. Vlada in parlament vas ne moreta zamenjati, imel pa sem občutek, da bi to najraje storil predsednik vlade. Kako ste razumeli njegove besede, da ne bo dopustil, da se bodo zneski na položnicah za elektriko povečali, besede, da so določila omrežnin neupravičena, škodljiva, da ovirajo zeleni prehod? 

Te besede zavajajo in ne odražajo dejanskega stanja. Njegova trditev ne upošteva celotne slike. Res pride do razlike med oktobrskim in novembrskim izračunom omrežnine, med nizko in visoko sezono, ampak s tem smo javnost pogosto seznanjali. Predsednik vlade žal ni rekel, da zvišanje traja le štiri mesece, potem pa sledi nižja sezona z računi z nižjimi zneski. Vedeti je treba, da bodo pri nespremenjenih navadah gospodinjstva in mali poslovni odjemalci, teh je skupaj več kot 95 odstotkov, na leto kljub razlikam med višjo in nižjo sezono skupno plačevali manj. Ta podatek se je kar izgubil. Novembra bo omrežnina za povprečno gospodinjstvo višja za približno 10 evrov glede na september ali pa november lani, ko je še veljala stara metoda. Ne gre za tako velike razlike.

Obžalujem, da je bilo v zadnjih tednih toliko populističnih trditev, ki so prekrile bistvo prave reforme in v ljudeh sprožile nezaupanje in strah.

Pa vendar je treba razumeti tiste, ki živijo na robu preživetja, življenje je pozimi dražje kot poleti. Zakaj niste stroška razporedili na 12 mesecev, zakaj tolikšna razlika med sezonama? 

Ključni element celotne reforme je vprašanje obremenjenosti omrežja. Razlogi za te odločitve so nastali na podlagi podatkov elektrooperaterjev. Že mesece smo govorili, da je pozimi omrežje bolj obremenjeno. In še huje bo. V posodobljenem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu se kaže, da bo v prihodnjih desetih letih v Sloveniji priključenih sto tisoč novih toplotnih črpalk, ki bodo najaktivnejše v hladnejšem delu leta. Višja cena omrežnine zato že danes opominja, da je omrežje pozimi bolj obremenjeno. Gre za postopno vzpostavljanje zavedanja, da lahko že z majhnimi koraki prispevamo k razbremenjevanju omrežja. Če nam bo uspelo to zimsko konico ohranjati pod nadzorom, če nam bo uspelo deloma zadrževati njeno rast, bodo elektrooperaterji potrebovali manj sredstev za naložbe v sistem, saj bodo lahko nekatere naložbe za nekaj časa odložili. S tem bomo zagotavljali učinkovitejšo uporabo in razvoj omrežij, kar nam bi moralo biti v interesu.

Pred dobrima dvema letoma je agencijo obiskal predsednik vlade, takrat se je zdelo, da so odnosi odlični. Kaj se je zgodilo vmes? 

Ko nas je med vladnim obiskom v Mariboru obiskal predsednik vlade, smo bili zelo počaščeni. Vseskozi se trudimo za konstruktivno sodelovanje s politiko, z drugimi akterji, ki se pojavljajo na trgu. Predvsem smo ves čas udejanjali poslanstvo regulatorja. Ne govorim le o neodvisnosti, zavezani smo tudi javnosti, naše odločitve ne temeljijo na tržnih ali na političnih pritiskih, ves čas smo se zavzemali za nepristransko obravnavo vseh uporabnikov, za enake pogoje za vse, za gospodinjstva in za druge. Med obiskom predsednika vlade se nismo pogovarjali o omrežnini, o njej smo se pogovarjali predvsem z ministrom, pristojnim za energetiko. O spremembi obračuna omrežnin sem s predsednikom vlade govorila samo enkrat, takrat sem mu predstavila tudi učinke.

Kako si razlagate ta konflikt? Predsednik vlade je dejal, da bi vas rad zamenjal, pa vas ne more. 

Tega, da bi me rad zamenjal, nisem nikjer zasledila. Dejal je, da bi rad spremenil naše odločitve, pa tega ne sme. Da to lahko naredi le državni zbor. Ampak tudi državni zbor ne sme spreminjati naših odločitev, do tega vprašanja se je zelo jasno opredelilo evropsko sodišče.

Morda pa se ravno tukaj skriva odgovor, v pritiskih gospodarstva? 

Merite na sestanek, ki sem ga že omenila? Minister za okolje Bojan Kumer je večkrat poudaril, da je Agencija za energijo neodvisen organ, po marčevskem sestanku s predstavniki GZS pa je k nam prišel ministrov dopis, v katerem je predlagal dvoletni odlog uvajanja nove metodologije. Na eni strani naj bi bila kriva nepripravljenost informacijskih sistemov, na drugi pa interesne skupine, združenja, ki so trdili, da jih bo zvišanje omrežnine uničilo.

Koliko je teh odjemalcev, za katere se bodo stroški omrežnine res tako zelo zvišali? Pri družbi Acroni, ki je del skupine Slovenske industrije jekla, trdijo, da se je oktobra, ko je zaživel novi sistem obračunavanja omrežnine, strošek zvišal za približno 2,7-krat v primerjavi s septembrom. 

Ne bom komentirala konkretnega primera. Poglejmo podatke. V Sloveniji imamo malo več kot 870 tisoč gospodinjskih odjemalcev. Za veliko večino teh se bo strošek omrežnine na letni ravni znižal. Imamo tudi skoraj 98 tisoč malih poslovnih odjemalcev, za katere velja isto. Torej 98,6 odstotka vseh odjemalcev oziroma velika večina teh bo plačevala na leto manj, seveda, če bodo navade ostale nespremenjene. Večji poslovni odjemalci, ki so na srednji ali visoki napetosti, predvsem intenzivna industrija, bodo plačevali več, ampak zdaj bodo končno plačevali toliko, kot morajo. Vsak bo plačal glede na stroške, ki jih s svojo uporabo povzroča omrežju.

Če bi popustili zahtevam gospodarske zbornice po znižanju tarife, bi to pomenilo, da bi ta znesek prevalili na pleča koga drugega.

Smo torej navadni uporabniki leta in leta subvencionirali težko industrijo, denimo SIJ?

Če bi vztrajali pri starem sistemu, bi lahko govorili o nedovoljeni državni pomoči, saj so odjemalci, ki so lahko tehnološke procese prilagodili in zmanjšali obremenitve v obdobju dveh ur tako imenovane kritične obremenitve omrežja, zanj plačevali bistveno premalo. Zunaj teh dveh ur so obratovali s polno močjo, a jim to ni bilo obračunano. Obdobja kritične obremenitve omrežja segajo daleč nazaj, ko je to glede na stanje v omrežju še bilo potrebno, a že dolgo ni več tako. Da so imeli ti odjemalci izjemno nizke stroške, kažejo tudi Eurostatovi podatki. Leta 2023 je slovenska intenzivna industrija na visoki napetosti imela peto najnižjo omrežnino v EU, ki je bila precej pod povprečjem EU. Po prenovi obračuna omrežnin pa bo kljub zvišanju stroškov na sedmem mestu. Še vedno bo energetsko intenzivna industrija glede omrežnin precej pod povprečjem EU, precej za Avstrijo, Nemčijo, da ne omenjam Madžarske.

Njihove trditve, da bodo zaradi prenove sistema omrežnin postali manj konkurenčni, niso točne? 

Po našem mnenju ne.  Čeprav bo omrežnina višja, glede na izjemno majhen delež omrežnine v končnem strošku oskrbe z električno energijo to zvišanje nepomembno vpliva na končni strošek oskrbe. Največji delež, več kot 80 odstotkov, ima pri teh odjemalcih cena energije in ne omrežnina.

Omrežnina na položnici za gospodinjstva sestavlja 25 odstotkov celotnega zneska. Kolikšen je ta delež pri energetsko intenzivni industriji?

Pri poslovnih odjemalcih na srednji napetosti je ta delež od sedem do 15 odstotkov končnega stroška oskrbe z elektriko, pri intenzivni industriji je ta delež le tri odstotke.

In zaradi tega tolikšen vik in krik? 

Pogovarjava se o res majhnem deležu odjemalcev, ki pa razumljivo nočejo plačati več. Zakaj tak vik in krik? Zanimivo je, da so bili učinki prikazani že konec leta 2021 na javnem posvetu. Vse to se je že dolgo vedelo. V tem letu sem bila že trikrat v parlamentu, tri izredne seje so bile sklicane. Vsakič sem ponavljala natančno te stvari, o katerih se pogovarjava. Zelo podrobno sem prikazala razloge za spremembe, bistvene spremembe in tudi učinke in zdaj so sprejeli sklep, da jim moramo v desetih dneh prikazati učinke po odjemnih skupinah. Kot da me ni nihče poslušal. Res obžalujem, da je bilo v zadnjih tednih toliko populističnih trditev, ki so prekrile bistvo prave reforme in v ljudeh sprožile nezaupanje in strah.

Kateri je največji »mit«, ki ste ga zasledili v javnosti? 

Prvi, ki se je razširil, pa ni resničen, je, da bomo morali po novem kuhati ponoči. Mesece smo potrebovali, da smo ga ovrgli. Zelo veliko prahu so dvignile tudi napačne trditve o vrtoglavih zvišanjih pa o kaznih. To so si ljudje zapomnili, čeprav ni res.

Kaj pa pranje perila za konec tedna? 

Ha, ha … ves čas smo govorili, da bodo pri nespremenjenih navadah mali poslovni odjemalci in gospodinjstva plačevali manj. Kaj pomenijo nespremenjene navade? To, kar ste počeli v preteklem obdobju, pa naj bo to podnevi ali ponoči, lahko počnete tudi zdaj. Podlaga za dogovorjeno moč je povprečje treh največjih konic v zadnji višji sezoni. Vse navade posameznega odjemalca so upoštevane. Če je pral perilo podnevi, naj še naprej pere podnevi. Če pa se bo odločil kaj spremeniti, lahko pri tem upošteva ure srednje obremenitve, ki niso ponoči, ali pa pere konec tedna, ko je omrežnina nižja. Predvsem pa je pomembno, da imamo dve leti, ko lahko spremljamo svoje navade, stroške, se seznanimo z novostmi in priložnostmi.

Razumem, ampak zakaj je eden od namenov reforme sprememba življenjskih vzorcev, bolj premišljena raba energije in električnih aparatov? 

Pomembno je ločiti rabo energije od rabe omrežja. Mi govorimo o rabi omrežja, razmislek o tem in večja pozornost, posvečena rabi omrežja, posredno vplivata tudi na odgovornejše ravnanje z energijo.

Ko bom enkrat velik in bogat in ko si bom kupil električni avtomobil, ga bo smiselno polniti ponoči?

Glede na stanje danes in tarifne postavke omrežnine, pa tudi cene energije je to najbolj smiselno. Če pa boste imeli sončno elektrarno in hranilnik ter sistem za upravljanje energije, boste lahko zagotovili še optimalnejšo rabo omrežij in energije in ne bo nujno polnjenje ponoči. A tudi dobavitelji energije bodo morali nekaj spremeniti pri ceni energije.

Pozor, pri toplotnih črpalkah je drugače. Ni smiselno ogrevati hiše ponoči, ko je omrežnina nižja. 

Imate prav. Tudi zato je delovni dan pozimi razdeljen na obdobje visoke in srednje obremenitve. A na učinkovito rabo omrežij vplivajo tudi drugi vidiki, na primer odjemalec, ki že ima energetsko učinkovito hišo, lahko bolje izkoristi priložnosti prilagajanja odjema.

Živim v blokovskem naselju v štiričlanski družini s psom, ogrevam se z mestnim toplovodom, dogovorjena moč je 4,6 kilovata. Ali lahko popoldne vključim pralni in sušilni stroj, kuham kosilo na indukcijski plošči, hkrati pečem biskvit, likam hlače in si sušim lase, medtem ko pod kuhinjskim pultom pridno dela še pomivalni stroj?

Ste to počeli tudi do zdaj?

Ne. 

Seveda ne, če bi, bi imeli višjo dogovorjeno moč. Kar ste delali do zdaj, počnite še naprej, to se odraža v dogovorjeni moči. V parlamentu me je neki poslanec celo vprašal, ali si lahko tri prijateljeve hčerke hkrati sušijo lase s tremi sušilniki.

Seveda, če imajo tri sušilnike. 

Takšna vprašanja so res bizarna. Je to dejansko nujno potrebno? Moramo res naenkrat vključiti vse svoje električne naprave? Živimo v obdobju, ko moramo začeti razmišljati o porabi. Zeleni prehod s kavča, iz cone udobja, v kateri smo danes, ne bo izvedljiv.

Naredil sem test, namenoma sem nekajkrat vključil več potratnih naprav, na računu pa je bila zapisana informativna kazen v višini 15 centov. Ni veliko. 

Ne gre za kazen, ne gre za penale. To je izračun vaše presežne moči. Presežna moč uporabnike stimulira k razmisleku, ali lahko kaj spremenijo. Ves čas smo govorili, da glede na dejstvo, da je dogovorjena moč rezultat uporabe v zadnjem letu, ti presežki ne morejo biti izredno veliki. Iz tega naslova ne pričakujemo pomembnih razlik, če pa se bo pokazalo, da smo se ušteli, in bo presežkov več, kot smo ocenili, bomo sprejeli ukrepe, ki bodo to preprečili. Razmišljamo tudi, da bi lahko prehodno obdobje podaljšali še za kakšno leto. A vseeno, radi bi »preživeli« vsaj prvo višjo sezono, analizirali učinke in potem morebiti sprejeli dodatne ukrepe.

Omenimo še eno stvar. Pojavlja se trditev, da je novi sistem omrežnin namenjen gradnji novih zmogljivosti v elektrodistribucijskem sistemu. Zanima me, koliko več denarja boste zbrali po novem sistemu obračunavanja omrežnin v primerjavi s starim. 

Zbrali bomo toliko, kot moramo. Znesek omrežnin je med letoma 2022 in 2026 skoraj do evra enak. Približno 372 milijonov evrov na leto. Res pa je, da nas po letu 2026 čaka premislek, kako naprej. V prihodnjih desetih letih naj bi elektrooperaterji potrebovali več kot pet milijard evrov sredstev za naložbe v omrežja. Glavni vir bo omrežnina. Zato zvišanja omrežnine ne moremo preprečiti. In zato je pomembno, da že danes vpeljemo pravičnejši sistem izračuna.

Lani smo zaradi ugodnega režima »net meteringa« dobili skoraj 50 tisoč vlog za nove sončne elektrarne, letos pa jih skoraj ni. Ali to ne kaže, da je z našimi reformami nekaj narobe? Ni predvidljivega okolja.

To je zato, ker ni več mogoča shema net meteringa. Evropska zakonodaja ga je prepovedala. Zdaj mora država vzpostaviti sistem spodbud, ki mora biti dovolj privlačen za investitorje. Nikakor pa na nove naložbe v sončne elektrarne ne vpliva sprememba obračuna omrežnine. Noben zakon ni zagotavljal, da se omrežnina nikoli ne bo spremenila. Letno »netiranje« proizvedene in iz omrežja prevzete energije pa ostaja in s tem veliki prihranki.

Leta 2023 je slovenska intenzivna industrija na visoki napetosti imela peto najnižjo omrežnino v EU. Po prenovi obračuna omrežnin pa bo na sedmem mestu. Še vedno bo energetsko intenzivna industrija glede omrežnin precej pod povprečjem EU.

Večina ljudi misli, da je sistem novih omrežnin nepravičen. Tako je pokazala raziskava, objavljena v Delu. Zakaj? 

Glede na številne zavajajoče trditve se temu niti ne čudim. A če nam bodo pustili delati, če se bodo ti pritiski in populizmi končali, verjamem, da bo čez dve leti razumevanje pri odjemalcih drugačno. Imeli smo javne posvete, izredne seje, veliko smo pojasnjevali, a polresnic, ki so se širile v medijih, nismo zmogli utišati. Zelo pogosto se je govorilo o kaznih, zelo redko so dodali, da v prvih dveh letih ti presežki ne bodo poračunani. Nekaj je kriva politika, nekaj so pridala gospodarska združenja. In kepa nasprotovanja in strahu se je začela valiti. Pravo bistvo ni prišlo do ljudi. Ljudem smo želeli razložiti, da je omrežje hrbtenica zelenega prehoda in da bo moral v času povečevanja porabe energije vsak izmed nas razmisliti o porabi energije. Poleg proizvodnje je nujno treba obravnavati tudi potrošnjo. Po eni strani si želimo zeleni prehod, ker nas skrbi za prihodnje generacije, a hkrati za ta prehod ne bi storili veliko. To ne gre skupaj.

Vas politika lahko odstavi? Denimo prek sveta agencije. 

Svet agencije imenuje in razrešuje direktorja. Svet agencije pa imenuje parlament na podlagi razpisnega postopka. Član sveta agencije ne more postati kdorkoli, ne članov ne direktorja ne moreš razrešiti kar tako. Do tega se je opredelilo tudi evropsko sodišče, ki je zelo jasno zapisalo, da se neodvisnost regulatorjev energetskega trga ne nanaša samo na vlado, pač pa tudi na parlament. Tudi zato je razpravljanje o interventnem zakonu, ki naj bi spremenil našo metodologijo, v neskladju s sodno prakso evropskega sodišča in direktivami EU. Ne gre zame, za moj položaj. Vprašajte me, zakaj je pomembna neodvisnost naše agencije. Če bi denimo popustili zahtevam gospodarske zbornice po znižanju tarife, bi to pomenilo, da bi ta znesek prevalili na pleča koga drugega. Enako je z zahtevami lastnikov sončnih elektrarn. Zakaj bi namesto njih uporabnino omrežja plačeval kdo drug?

Vam je žal, da ste si postavili sončno elektrarno? 

Ne, nikakor. Seveda sem vedela, kaj bo prinesel novi izračun omrežnine, a to, da bo naša družina zdaj plačevala malenkost višji znesek za omrežnino, je prav, tudi mi smo odvisni od omrežja, pozimi popolnoma enako kot na primer sosed, ki nima sončne elektrarne, ogreva pa se s toplotno črpalko.