Nezakoniti šef policije?

Upravno sodišče je odločilo o tožbi neizbranega kandidata za vodjo policije Boštjana Lindava in jo večinoma zavrnilo, saj gre za privilegij, ne za pravico. Je pa ob tem tudi zapisalo, da je bil sklep uradniškega sveta, s katerim je ta organ ugotovil, da izbrani Senad Jušić izpolnjuje pogoje, nezakonit. Gre za sklep, brez katerega Jušić ne bi mogel biti imenovan. Sodišče pravi, da ne more preveriti, ali generalni direktor policije izpolnjuje pogoj vsaj osmih let vodstvenih izkušenj, saj za »strokovno« odločitev uradniški svet pri tej trditvi ni navedel nobenih dokazil, da kandidat pogoj izpolnjuje. Javnost se upravičeno sprašuje, ali imamo prvič v zgodovini generalnega direktorja policije, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za ta položaj? Notranji minister Boštjan Poklukar pa se bo očitno moral zagovarjati na interpelaciji.

»Ugotovi se, da je sklep Uradniškega sveta, Posebne natečajne komisije, št. 01300-12/2023/19 z dne 4. 9. 2023, nezakonit,« piše v sodbi. Gre za sklep, v katerem je uradniški svet v nasprotju z dejanskim stanjem ugotovil, da Jušić izpolnjuje pogoj osmih let vodstvenih izkušenj, in vladi omogočil, da ga je imenovala na čelo policije. Na notranjem ministrstvu so se na sodbo odzvali z besedami, da je po njihovem mnenju vse v redu in da »Senad Jušić ostaja generalni direktor policije«.

A vendar. Nujni pogoj za imenovanje generalnega direktorja policije, sklep uradniškega sveta, da kandidat izpolnjuje razpisne, torej zakonske pogoje, je bil spoznan za nezakonitega. In sicer zato, ker komisija uradniškega sveta ni obrazložila svojih trditev o izpolnjevanju pogojev, pa bi jih po zakonu morala. Neizbranemu kandidatu Boštjanu Lindavu nihče ni očital neizpolnjevanja katerega od razpisnih pogojev. Tudi sicer se doslej ni dogajalo, da bi uradniški svet podal pozitivno mnenje o kandidatu, ki ne more dokazati izpolnjevanja pogojev, vlada pa bi ga celo imenovala. To se je zgodilo zgolj v postopku imenovanja Senada Jušića.

Posebna natečajna komisija uradniškega sveta je med postopkom celo sama ugotovila, da Jušić ne izpolnjuje pogoja vodstvenih izkušenj, in ga zato pozvala, naj prijavo dopolni. Tu pa se je pojavila težava. Jušić ni predložil dokazil o izpolnjevanju pogojev, pač pa tolmačenje nekega nepomembnega podzakonskega akta, po katerem bi bilo mogoče nekatere delovne izkušnje, ki po zakonu niso vodstvene, »razumeti kot take«. Ko je uradniški svet 5. septembra lani Poklukarja obvestil, da sta primerna oba kandidata, je glede Jušića dodal, da je prejel in sprejel njegovo argumentacijo in da tudi sicer verjame, da Jušić izpolnjuje pogoje – ker so to v postopkih njegovega poprejšnjega imenovanja za vršilca dolžnosti že »ugotovile« strokovne službe notranjega ministrstva.

Sodba dejansko razkriva, da je postopek pred uradniškim svetom malodane farsa, vsekakor pa krinka za ustvarjanje videza legitimnosti imenovanja politično ustreznih kadrov ne glede na to, ali izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje, kaj šele, da bi bili primerni kandidati za ta ali oni položaj ali celo najprimernejši izmed prijavljenih. Najmanj, kar bi vlada morala storiti, je ponoviti izbirni postopek, saj je prav in le glede izbranega kandidata ves čas obstajal dvom o izpolnjevanju zakonsko določenega pogoja za imenovanje na položaj. Uradniški svet pa naj pod novo natečajno komisijo javno obrazloži svojo odločitev. Če jo lahko. In če bo sploh še vedno enaka.