SDS proti umetnikom

Vlada namero SDS, da bi referendum izrabila za politični boj na plečih upokojenih umetnikov, zavrača kot neutemeljeno

Prejšnji petek bi moral državni zbor obravnavati novi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Sedanji, okroglih pet desetletij star sistem podeljevanja izjemnih pokojnin je zaradi nejasnih meril neustrezen in netransparenten. Spremeniti bi ga morali davno, saj mineva že 15 let, odkar je na njegovo spornost opozorilo računsko sodišče, pa vendar so natančnejša merila za podeljevanje izjemnih pokojnin v tem času uvedli le v športu (2017), v kulturi in znanosti so ostala enaka. Vse do zdaj, ko je ministrstvo za kulturo pripravilo nov zakon, potrdila ga je vlada in prejšnji petek bi ga morali tudi poslanci. Vendar so jih tik pred tem presenetili poslanci SDS in vložili predlog za posvetovalni referendum o tem zakonskem osnutku, češ da je napisan »za peščico privilegiranih državljank in državljanov«.

Še dlje je šel na omrežju X predsednik SDS Janez Janša, ki meni, da osnutek novega zakona omogoča »brezsramno talanje denarja davkoplačevalcev za privilegije vsem, ki so pri srcu tranzicijski levici,« in »grobo norčevanje arogantnih oblastnikov iz žuljev in naporov slovenskega upokojenca, delavca in gospodarstvenika«.

Gre seveda za zavajanje in sprenevedanje. Če že, bi »talanje« denarja tistim, »ki so pri srcu« politiki, lahko očitali dosedanji ureditvi, pa še to le do osamosvojitve, po kateri so iz zakona črtali izjemne pokojnine za politične zasluge.

Ostale so le izjemne pokojnine za vrhunske umetnike, znanstvenike in vse druge, ki so s svojim ustvarjalnim delom dosegli izjemne uspehe ter zanj prejeli najvišja domača ali visoka mednarodna priznanja. Ker natančnejših meril ni bilo, pa se je vzpostavil precej arbitraren sistem,  v katerem izjemnih pokojnin niso dobili niti vsi zaslužni. To je težava zlasti na izrazito prekarnem področju kulture, kjer so prejemki in pokojnine marsikdaj izjemno nizki. Novi zakon bi to anomalijo popravil, hkrati pa bi določil natančna merila in višino dodatkov. Prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo bi pripadel dodatek v višini razlike med njihovo lastno in najvišjo starostno pokojnino (ta znaša 3055 evrov). Prejemniki nagrad Prešernovega sklada, ki so hkrati prejemniki še kakega drugega visokega priznanja ali državnega odlikovanja, pa bi prejeli manj.

Izjemne pokojnine za dosežke na področju kulture trenutno prejema 83 oseb. Z novim zakonom se število ne bo bistveno povečalo. Je pa zanimivo, da je med sedanjimi prejemniki – poleg štirih, ki jim je izjemno pokojnino odobrila sedanja ministrica Asta Vrečko – tudi sedmerica, ki ji je izjemno pokojnino odobril minister Vasko Simoniti iz SDS. Tudi on je veljavno ureditev priznaval. Hkrati pa se je zavzemal za prenovo, saj se je zavedal, da ni ustrezna.

Prav zato je referendumska pobuda SDS, ki s sabo prinaša nekajmilijonske stroške, če bi referendum izpeljali, to pa je precej več od predvidenih finančnih posledic novega zakona (letos bi znašale 31 tisoč evrov, prihodnje leto 180 tisoč evrov), neiskrena in zaigrana. Razumeti jo moramo kot nov politični napad na koalicijo, zlasti na ministrico Asto Vrečko, ki je hkrati koordinatorica koalicijske stranke Levica, a tudi na umetnike.

Vlada je v torek sicer sprejela mnenje, da predlog o posvetovalnem referendumu »ni utemeljen, zaradi česar ga je treba zavrniti«, predsednica državnega zbora pa ga je uvrstila že na četrtkovo izredno sejo državnega zbora, zato utegne tako hitro, kot se je pojavil, tudi izpuhteti.