Otroška naivnost, pričakovanja, obljube ter neusahljiva želja po jutri

Premiera predstave Samo še enkrat gremo spat v režiji Jerneja Potočana

V ljubljanskem Mini teatru bodo danes premierno uprizorili predstavo Samo še enkrat gremo spat v režiji Jerneja Potočana. V ospredje postavlja sedanjost na podlagi spremenjene preteklosti, predvsem otroštva. Po mnenju režiserja predstava gledalca vrne v otroško naivnost, pričakovanja, obljube ter neusahljive želje po jutri. 

Kot je zapisala dramaturginja Varja Hrvatin, predstava izhaja iz "želje po raziskovanju, razumevanju in zasledovanju preteklosti ter njenih razpok, v katerih so se naselili strahovi, bolečine, igre, spomini in minuli trenutki". Glede na učinek preživetih trenutkov jo zanima sedanjost na podlagi drugačnih izkustev in razmišljanja, med drugim ogleda drugih risank.

Po njenih besedah je v informacijski preobloženosti, nejasni meji med dejstvi in fikcijo ter nenehno gonjo dela za prihodnost ključen trenutek sedanjost. "Sedanjost, ki je nikoli ni. Sedanjost, v kateri ni časa za sedanjost, ker se nam že mudi v prihodnost," je pojasnila.

"Skozi raziskovanje večernih ritualov uspavanja bo predstava ponovno priklicala v spomin dogodke in pripovedi, ki so nas kot otroke pomirjale."

Jernej Potočan,
režiser

"Skozi raziskovanje večernih ritualov uspavanja bo predstava ponovno priklicala v spomin dogodke in pripovedi, ki so nas kot otroke pomirjale," je zapisal režiser. V ospredje postavlja občutke, ki so oblikovali naše vsakdane.

"Tik preden zaspim, imam pogosto občutek, kot da padam. Takrat se v zadnjem trenutku, preden padem v globok sen, zdrznem in prebudim. Padam v spanec, ki je mogoče tako zelo globok, da se po padcu vanj ne bom več nikoli pobral. Samo še enkrat gremo spat, pa bo vse drugače. Samo še enkrat gremo spat, pa bo vse, kot je prav. Samo še enkrat gremo spat, pa bomo vsi živeli v razglednici," je o uprizoritvi zapisal Potočan.

V uprizoritvi igrajo Filip Mramor, Svit Stefanija in Daniel Petković. Za scenografijo je poskrbel Dan Pikalo, za kostumografijo Nika Dolgan, za svetlobo pa Domen Lušin.