STA

 |  Kultura

Svetlana Makarovič sprejela plaketo Prešernove nagrade / »Danes še bolj vem, da sem ravnala prav«

Skoraj četrt stoletja kasneje

Skoraj četrt stoletja potem, ko je zavrnila Prešernovo nagrado, je umetnica Svetlana Makarovič nocoj v Mini Teatru iz rok svojega odvetnika Davida Sluge sprejela plaketo svoje Prešernove nagrade. Makarovič je Prešernovo nagrado, ki jo je leta 2000 prejela za pesniški opus, zavrnila, ker jo je takrat prejel tudi pater Marko Rupnik.

Ta se je pred dvema letoma znašel pod plazom obtožb spolnih zlorab redovnic. Ob izbruhu afere Rupnik je nato umetnica izrazila pričakovanje, da ji bodo nagrado, ki velja za najvišje slovensko priznanje v umetnosti, vrnili na podelitvi Prešernovih nagrad 2023, kar pa se ni zgodilo.

Kot je danes poudarila Makarovič, se sama Prešernovi nagradi ni nikoli odpovedala, jo je pa zavrnila, ker, kot je povedala, "ni imela pravice, da bi jo sprejela iz tako umazanih rok". Kot je še napovedala danes, bo denarni del nagrade, ki ga je prejela že pred časom, namenila za najem Gallusove dvorane Cankarjevega doma, v kateri bo 2025 koncert Nosimo rdečo zvezdo. V Gallusovi dvorani sicer na predvečer Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega praznika, ki ga obeležujemo 8. februarja, tradicionalno poteka državna proslava, na kateri slovesno podelijo Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada.

"Nikoli se ne bom mogla zadosti zahvaliti za ta čudovit dogodek, ko sem prejela končno to nagrado."

Svetlana Makarovič,
pesnica

Makarovič je ob današnjem prejemu plakete Prešernove nagrade tudi povedala, da je danes zanjo praznik. Zaradi tega, da je danes končno prejela Prešernovo nagrado, pa se, kot je dejala, počuti tudi mlado in lepo. "Nikoli se ne bom mogla zadosti zahvaliti za ta čudovit dogodek, ko sem prejela končno to nagrado," je še povedala.

Ob sprejemu plakate Prešernove nagrade je umetnica danes tudi obudila spomin na dan pred 24 leti, ko je Prešernovo nagrado zavrnila. Kot je povedala, je temu dnevu sledil hud čas z najhujšimi dnevi. Takrat sta jo pokonci držala trma in občutek, da je ravnala prav. "Danes še bolj vem, da sem ravnala prav," je dodala in še povedala, da je bil njen spomin na ta dogodek več let obdan z ledenim obročem, ki se je začel rahljati, ko je leta kasneje prišla na dan resnica.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.