Prepad med gonom in razumom ter javnim in zasebnim

Premiera komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Na Velikem odru Mestnega gledališča Ljubljanskega (MGL) bo danes ob 20. uri premiera vedno aktualne komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi osrednje osebnosti slovenskega razsvetljenstva Antona Tomaža Linharta, ki jo je režiral Diego de Brea..V ospredju je tokrat prepad med gonom in razumom ter javnim in zasebnim.

Situacijska veseloigra s komičnimi situacijami po režiserjevih besedah, ki se podpisuje tudi pod scenografijo, danes tako sicer nima več prevratniškega naboja, je pa tokrat v ospredju prepad med nekontroliranim gonom in kontroliranim razumom, s čimer se današnja družba po njegovem mnenju zelo slabo spopada.

Osnova besedila komedije je po njegovem sicer zadrta, neizživeta spolnost. Komedija tudi razkrije, da ne veljajo vsa pravila enako za vse, da imajo nekateri nekaj več pravic od drugih. Igra je obremenjena z vsemi maskami in filtri, ki jih kot posamezniki nosimo javno ali zasebno, slednje pa je skrito, prikrito in drugačno. Neiskrenost posameznika je obremenjena s tem, kakšna je njegova podoba, kaj bodo drugi rekli, kako bodo rekli, kaj sme in kaj ne, je še dodal.

Po besedah dramaturginje Ire Ratej je Linhart s komedijo storil v tedanjem času izredno pogumno politično dejanje, saj vsebina komedije govori o napadu na tedanji fevdalni red. Poleg tega ta komedija, kot je dodala, v sebi nosi tudi ogromno erotičnega in čutnega materiala. Spomnila je na tradicionalno zaničevalen odnos Slovencev do komedije, kar se ji zdi ironično ob dejstvu, da sta temelj slovenskega gledališča prav dve komediji. Kot je povedal režiser, je komedija najzahtevnejši gledališki žanr, njen rezultat pa je predvsem odvisen od odziva občinstva.

V predstavi igrajo Uroš Smolej, Primož Pirnat, Iva Krajnc Bagola, Tina Potočnik Vrhovnik, Boris Kerč, Jožef Ropoša, Nejc Jezernik kot gost in Lena Hribar Škrlec. Kostumograf je Leo Kulaš.

Anton Tomaž Linhart (1756-1795), sicer sin Slovenke in češkega priseljenca meščanskega rodu, je z avtorsko priredbo Beaumarchaisove satire Figarova svatbe položil temeljni kamen slovenskega gledališča in dramatike. Ta veseli dan ali Matiček se ženi je v knjigi izšel leta 1790, zaradi takratne cenzure pa je bilo delu na odru prvič uprizorjeno v Novem mestu šele leta 1848 - v letu pomladi narodov.