Repetovo sporočilo

Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in Inženirska akademija Slovenije sta v torek pripravila posvet Zakaj Slovenija zaostaja za primerljivimi državami EU?

Z nastopom je izstopal zgodovinar dr. Božo Repe, ki se je vprašal, zakaj so se slovenska razmišljanja o prihodnosti ustavila pri osamosvojitvi in vključitvi v EU z »dodano« zvezo Nato. Programi političnih strank so ob nastanku države obljubljali gospodarski razcvet, ekološko (ne jedrsko) in demilitarizirano državo (»jedrsko elektrarno bi ukinili do 1995«), pa tudi stanovanje vsem, še posebej mladim, dolgoročno vsem visoke pokojnine, sistematični razvoj zdravstva. Uresničitev je bila drugačna: »Država je velik del skromnih naravnih virov prepustila raznim drugim, od katoliške cerkve, jih privatizirala ali s koncesijami dala v upravljanje zasebnikom. Samo široka civilnodružbena akcija in referendum sta nas vsaj delno rešila pred tem, da bi bila privatizirana še voda. Jedrska elektrarna bo dobila mlajšo sestro. Vmes se je Slovenija s koruptivno milijardno investicijo v TEŠ 6 vrnila k premogu, ki se mu je z ukinitvijo Energokemičnega kombinata Velenje odrekla že vlada Staneta Kavčiča konec šestdesetih let.«

Repe je omenil več »konstrukcijskih napak« ob nastanku države, ki so večinoma nepopravljive.

Prvo vidi v ideoloških predsodkih do bivše ureditve in njenih uspehov, ki so se na gospodarskem področju odrazili v geslu »socialističnim paradnim konjem bomo polomili noge«. Kot drugo napako vidi »obračun z jugoslovanstvom«, katerega del je bil tudi gospodarski umik iz nekdanje skupne države, kjer so nato Slovenijo nadomestili zlasti Avstrijci in Nemci. Še več: nekdaj gospodarsko veliko šibkejše republike so v Sloveniji kupile Mercator, nekatere banke, del turističnih zmogljivosti. »Slovenijo si prek živilskih podjetij, skladov, bank in celo športnih društev s pomočjo domačih političnih in ekonomskih elit tudi ozemeljsko prisvajajo Hrvaška, Srbija in Madžarska.«

Že od osamosvojitve po Repetu obstajajo tihe koalicije, ki so drugačne od navidezne strankarske polarizacije; javno so se razkrile vsaj pri TEŠ 6 in zdaj pri novi nuklearki. Za načrtovanje prihodnosti pa je Repe navedel najpomembnejšo, četrto težavo. »Slovenija je v tranziciji opustila državno načrtovanje, ki so ga politične in ekonomske elite videle kot socialistični relikt, sodobnejšega načrtovanja po zgledu razvitih demokracij pa niso želele, ker bi jih oviralo pri parcialnih načrtih.«