Znova ministrica

Za Ksenijo Klampfer je javnost prvič slišala, ko je maja 2017 – takrat je bila načelnica upravne enote v Mariboru – prepovedala koncert hrvaškega skrajno desnega pevca Marka Perkovića - Thompsona. Takrat ji je to svetovala mariborska policijska uprava, saj je obstajalo tveganje, da bi zaradi koncerta, na katerem bi bili zagotovo prisotni ustaški simboli, prišlo do povečanega varnostnega tveganja. Ksenija Klampfer se je s policijo strinjala in koncert prepovedala, kljub kritikam, ki so se nanjo usule z desnega političnega pola, češ da krati ustavno pravico do zbiranja.

Očitno se ji je ta poteza, poleg tega, da je ustavila poveličevanje ustaštva v Mariboru, tudi karierno obrestovala, saj je oktobra istega leta postala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo. Takrat je to ministrstvo vodil Boris Koprivnikar, njen strankarski kolega iz SMC. Po volitvah leta 2018 je v vladi Marjana Šarca postala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V njenem leto in pol trajajočem mandatu področje dela in sociale ni doživelo večjih reform, največ pozornosti so bile deležne napovedi o uvedbi univerzalnega otroškega dodatka, torej neke podvrste univerzalnega temeljnega dohodka. Zamisel ni bila udejanjena, ker je na čelo vlade leta 2020 prišel Janez Janša. Ksenija Klampfer je sodelovanje z njim zavrnila, izstopila iz SMC in se pridružila LMŠ.

Vrnila se je na ministrstvo za javno upravo, kjer je bila namestnica generalnega direktorja, z nastopom vlade Roberta Goloba maja 2022 pa je naredila nov karierni korak, postala je generalna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Bolj ko ne je zdaj že jasno, da bo v kratkem samo zamenjala pisarno, postala bo ministrica.

Te dni je imela zaslišanje v matičnem delovnem telesu v državnem zboru, pred odborom za notranje zadeve, kjer so jo podprli vsi poslanci koalicije. V nagovoru je napovedala optimizacijo in centralizacijo državnih informacijskih sistemov, izboljšanje uporabniške izkušnje z digitalnimi orodji za državljane in nova orodja, kot je digitalna denarnica, »ki bo omogočila, da se uporabniki varno in enotno identificirajo pri dostopu do javnih in zasebnih storitev tako doma kot tudi čezmejno, hkrati pa bo omogočila tudi shranjevanje digitalnih dokumentov, kot so mobilna vozniška dovoljenja, potrdila o izobrazbi, vse na mobilnih telefonih«.

Dotaknila se je tudi afere, ki je pripomogla k padcu prejšnje ministrice Emilije Stojmenove Duh, nerazdeljenih 13 tisoč računalnikov. Priznala je, da je proces razdeljevanja računalnikov potekal slabo, nastali so nepotrebni stroški, je pa zagotovila, da bodo računalniki v kratkem razdeljeni. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, ki je dobil to težko nalogo, »bo v naslednjih dveh tednih dosegel izdajo okrog osem tisoč pozitivnih odločb, kar pomeni, da bo velika večina prenosnikov lahko razdeljena znanim prejemnikom takoj po pravnomočnosti odločb«. Preostalih 5000 prejemnikov bo moralo po njenih napovedih počakati še dodaten mesec zaradi potrebnih dopolnitev vlog in določanja vrstnega reda glede na prispetje vlog.