TV komentar / Zamujene priložnosti RTV Slovenija

Pariška Notre Dame seveda ni le cerkev, ampak je tudi simbol. A ta simbol Francije ni simbol vere, kot morda misli Branko Grims (še vedno nas strese, da se je ta robati skrajnež oglašal, ko je cerkev zagorela). Notre Dame je tista cerkev, ki je gledala razsvetljenstvo, cerkev, mimo katere so se valile študentske množice na proteste pred Sorbono, cerkev, pred katero sta kadila Simone De Beauvoir in Jean-Paul Sartre, cerkev, v katere parku se je v osemdesetih sestajala gejevska organizacija Act-up. A to so le drobci iz preteklosti, današnja Francija je še zanimivejša.

Seveda je francoska država naredila iz odprtja spet dogodek visokega ranga. Lahko si predstavljamo, da bi oddajo vodila francistka Manica Janežič Ambrožič in Igor E. Bergant ter nas vozila skozi francoski danes in včeraj. Ker take oddaje radi gledamo. Kot smo gledali pogreb britanske kraljice, koncert v spomin Freddieju Mercuryju ali pa pogreb princese Diane. In otvoritev olimpijade.

In ko ravno omenjamo Igorja E. Berganta. Njegovo kolegialno nadomeščanje Erike Žnidaršič na mestu voditelja oddaje Tarča nam je dalo misliti. Spomnili smo se namreč njene predhodnice Pogledi Slovenije, enako grozne populistične oddaje, z visoko gledanostjo in dejansko enakim voditeljem – Urošem Slakom. Ja, bilo jo je treba ukiniti, ker je bila vir histerizacije družbe. In enako velja za Tarčo pod taktirko Erike Žnidaršič in urednika Boštjana Kogovška. Ni mogoče zanikati, da novinarji te oddaje nemalokrat opravijo izjemno novinarsko oddajo, a Kogovšek in Erika Žnidaršič s svojim populizmom dejansko uničita vse, kar je v njej novinarskega. Vsakič znova zbanalizirata družbene probleme, vsakič znova so vsi enaki, vsakič znova resne probleme zreducirata na leve in desne razbojnike, in prav vsi, ki imajo funkcijo v tej državi, so avtomatično razbojniki. In to se je tako lepo razkrilo pretekli teden, ko je oddajo vodil Bergant, ki dejansko postavlja vprašanja in razmišlja o problemih. Da ne bo nesporazuma: Bergant je ideološko morda celo konservativnejši od Erike Žnidaršič, ni pa populist in dežurni histerik, ve, o čem govori, v življenju je tudi kaj prebral, ne naseda na puhlice in ne potrebuje krvi, da naredi oddajo.

Zato smo se spomnili na leto 2013, ko sta Uroš Slak in Bojan Traven napovedovala konec TV Slovenija, ker je takratni direktor Janez Lombergar visoki gledanosti navkljub Poglede Slovenije ukinil. Ker to ni bila novinarska oddaja, ampak politični šov, katerega edini namen je bil črno-belo slikanje problemov. No, TV Slovenija takrat ni propadla, je pa s tem njeno vodstvo sporočilo, da se bodo šli raje novinarstvo kot puščanje krvi.