Ustavljen zakon o JEK 2

V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba so še sredi oktobra napovedovali, da bodo v kratkem v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o drugem bloku jedrske elektrarne Krško (JEK2), zdaj pa so načrt opustili. »Priprava zakona trenutno ne poteka v obliki, kot je bila prvotno načrtovana,« so nam pred dnevi potrdili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). »Odločitev je bila sprejeta v okviru širše uskladitve prioritet na vladni ravni, vključno s strani kabineta predsednika vlade.« Neuradni razlog? Predsednik vlade Robert Golob ob nizki javni podpori ne želi odpreti nove fronte, zlasti si ne nakopati protireferenduma o zakonu o JEK 2.

Zakon o JEK 2 je že »štartal« neprimerno. Konec leta 2023 ga je začela pripravljati kar sama državna družba Gen energija, odgovorna za projekt JEK 2; za 48.900 evrov je najela Inštitut za javno upravo pri ljubljanski Pravni fakulteti, ki ga vodi dr. Rajko Pirnat. Zabeležka o tem je, verjetno po pomoti, ostala v javno objavljenem zapisniku posebne skupine za koordinacijo projekta JEK 2, ki jo vodi Golobov državni sekretar Danijel Levičar. Tako rekoč takoj po razkritju, da si neko, pa čeprav državno podjetje samo piše zakon, so pripravo predloga zakona o JEK 2 prenesli na ožjo delovno ekipo na ravni kabineta predsednika vlade, vodenje ekipe pa je prevzel Hinko Šolinc z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Gen energija je posledično ustavila pripravo zakona; Pirnatovemu inštitutu je plačala le prvo fazo, nam je potrdil Rajko Pirnat, nekaj manj kot 9000 evrov.

Zakon o JEK 2 bi, kot so še sredi oktobra razlagali v kabinetu premiera Goloba, postavil okvir za izvedbo projekta JEK 2. Napovedali so, da bo narejen po zgledu zakona o drugem tiru Divača–Koper; z njim je na primer gradnjo tira, finančni inženiring projekta in gospodarjenje z drugim tirom prevzela posebna projektna družba 2TDK, ki jo je ustanovila vlada. Projektna družba naj bi nastala tudi za JEK 2, zakon o JEK 2 naj bi končno vzpostavil tudi civilni nadzor nad več kot deset milijard evrov vrednim projektom, ki ga za zdaj vsi akterji, zlasti Levičar in tudi Golob, zavračajo. Sredi oktobra je premier Golob napovedal, da bo zakon o JEK 2 v proceduro vložila kar stranka Svoboda. Na naše vprašanje, zakaj ne vlada ali ministrstvo za energijo, upoštevajoč, da gre za največji energetski projekt države, pa so v kabinetu odgovorili: »S tem, ko bo nad pripravo zakona bdel predsednik vlade in bo to pripravila stranka Svoboda, bo zakon vseboval ustrezne varovalke, ki bodo omogočale pregledno in strokovno odločanje na projektu. /…/ Zakon je edini način, če se želimo približati temu, da bo projekt učinkovito izpeljan in da se zgodba TEŠ 6 ne bo ponovila.«

Od sredine oktobra je vložena pobuda za državni prostorski načrt za JEK 2. To pomeni, da je že sprožena zadnja faza projekta, ki se konča z izdajo dovoljenja, na podlagi katerega se gradnja lahko začne.

Po sklicu in nato preklicu referenduma o JEK 2, 24. oktobra letos, to je dan prej, preden bi se začela referendumska kampanja, pa se je vse spremenilo. Tudi ljudem v vladi in blizu nje je postalo jasno, da bi sprejem zakona o JEK 2 po fiasku z referendumom povzročil novo nezadovoljstvo v javnosti, saj bi politika z zakonom zgolj še dodatno trasirala »največji medgeneracijski projekt v zgodovini države«, o katerem se volivke in volivci sploh še niso izrekli, civilna družba pa bi brez dvoma storila vse, da bi bil o zakonu sklican referendum. Že maja so namreč politične stranke, tradicionalno nezmožne konsenza, torej Svoboda, SDS, SD in NSi, družno sprejele Resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji in z njo JEK 2 opredelile kot objekt, ki »bo v prihodnosti strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo Republike Slovenije z električno energijo«. Da je bilo sprejetje resolucije (proti je bila Levica) pred izpeljavo napovedanega referenduma sporno, nemara celo v nasprotju z zakonom, in da so bile politične stranke na to opozorjene, so razkrili posnetki v oktobrski oddaji Tarča na RTV Slovenija. A poslanke in poslanci so svarila ignorirali. Sprejetje zakona o JEK 2 bi bilo po odpovedi referenduma v javnosti razumljeno le kot novo soliranje politike.

Vendar tudi če zakona ne bo, je stanje skrb zbujajoče, so na nedavni okrogli mizi opozorili predstavniki okoljskih organizacij PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera in Greenpeace. Koalicija je po njihovem mnenju namreč poteptala predvolilne obljube o drugačnem, vključujočem in transparentnem procesu odločanja, ter tudi svoj programski cilj, ki je v koalicijski pogodbi strnjen v stavku: Obnovljivi viri so naša varna energetska prihodnost.

A dejstvo, da zakona ne bodo vložili, ne pomeni, da se je projekt ustavil. Tudi po formalnem preklicu referenduma vlada projekt JEK 2 pelje naprej, med drugim je bila že vložena pobuda za državni prostorski načrt (DPN) za projekt JEK 2, ob tem pa še naprej zavračajo vsakršen civilni nadzor nad projektom JEK 2, v veljavi ostaja maja sprejeta resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. Na položaju tako ostaja državni sekretar »za nacionalni jedrski program« v kabinetu premiera, bivši poslovni direktor Gen energije Danijel Levičar iz Leskovca pri Krškem, ki je najodgovornejši za nastalo stanje, v poslanskih klopeh pa še naprej sedita tudi oba posavska poslanca, »zvezdi« omenjenih dogovarjanj, razkritih v Tarči: donedavna svetovalka uprave Gen-I Nataša Avšič Bogovič iz koalicijske Svobode in poslanec opozicijske SDS Tomaž Lisec. »Nobenih posledic ne nosijo, nihče se ljudem ni opravičil, ni zaznati, da bi bilo komurkoli za karkoli žal, in po svoje delajo dalje,« trenutno stanje strni Gaja Brecelj iz Umanotere.

Vladajoča koalicija je ohranila ureditev, ki jo je sprejela zadnja Janševa koalicija, ki izloča nevladne organizacije iz formalnih postopkov odločanja.

Pravnik Aljoša Petek iz nevladnega Pravno-informacijskega centra kot izjemno pomemben mejnik poudarja vloženi predlog pobude za državni prostorski načrt za JEK 2, ki ga je Gen energija vložila že 15. oktobra, torej ko je bil referendum za 24. novembra že sklican, ne pa tudi še preklican. »Zavedati se moramo, da je državni prostorski načrt, DPN, zadnja faza projekta, ki se konča z izdajo celovitega dovoljenja, to je enako, kot ko pri hiši dobite gradbeno dovoljenje. In ta zadnja faza je za JEK 2 torej že sprožena,« pojasnjuje Petek. Nevladne organizacije so z novimi postopki prostorskega načrtovanja izrinjene in brez donedavnih vzvodov vpliva na umeščanje objektov v prostor. »Po stari zakonodaji smo se lahko vključili kot stranski udeleženci v postopke celovite presoje vplivov na okolje, ki so tekli za neki konkreten projekt v okviru postopka izdaje državnega prostorskega načrta. Zdaj pa je to spremenjeno tako, da celovita presoja vplivov na okolje ni več prepoznana kot samostojen upravni postopek, kar enostavno pomeni, da se nimamo kam vključiti oziroma da so nevladnim organizacijam de facto odvzeli status stranskih udeležencev,« razlaga. Nov, kompleksen in obsežen zakon o urejanju prostora (Zurep-3) je bil sprejet pod prejšnjo, Janševo vlado konec kovidnega leta 2021, uporabljati pa se je začel 1. julija 2022, torej z dnem nastopa Golobove vlade, ki je Janšev oziroma Vizjakov zakon le še malenkostno dopolnila. »Zdaj lahko damo pripombe k projektu le v začetni fazi, ob razgrnitvi državnega prostorskega načrta, ter nato na koncu, v zaključni fazi, ko so vsa dovoljenja že tako rekoč pripravljena.« Petek dodaja še, da je zaradi nekonsistentne ureditve trenutno nejasno celo, ali je sodno izpodbijanje dovoljenj treba sprožiti na upravnem sodišču ali neposredno na ustavnem. »Nevladne organizacije trenutno nimamo pravnih vzvodov, lahko le spremljamo, zahtevamo transparentnost in pozivamo k danim političnim obljubam, k morali,« dodaja Petek.

Pobuda za državni prostorski načrt za JEK 2 še ni bila javno objavljena v prostorsko-informacijskem portalu ministrstva za naravne vire. Po napovedih družbe Gen energija naj bi bila objavljena do konca tega leta, sprejetje načrta pa napovedujejo sredi leta 2028.