Predsedničini favoriti?

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je odločila, da ne bo ponovila razpisa za guvernerja Banke Slovenije. Po prvem razpisu državnemu zboru v izvolitev ni predlagala kandidatke s podporo Saše Jazbec, pač pa Antona Ropa, ta pa ni bil izvoljen. Novega kandidata, pravi, bo poiskala kar sama. Kaj to pomeni za še en zelo pomemben razpis, pri katerem je predsednica predlagateljica – za varuha človekovih pravic?

V predsedničinem uradu pojasnjujejo, da so kot pri vseh tovrstnih postopkih, odkar je predsednica Nataša Pirc Musar začela mandat, »po pregledu vseh prejetih kandidatur na pogovor povabili prijavljene kandidate, ki so dobili možnost, da osebno predstavijo svojo vizijo in poglede na vlogo varuha človekovih pravic«. Dodajajo, da se bo predsednica republike v nadaljevanju postopka »sestala z vodji poslanskih skupin v državnem zboru, nato pa bo predlog za imenovanje poslala v državni zbor«. V uradu naj bi s tem namenom tudi že sestavili »prednostno« listo prijavljenih kandidatk in kandidatov. Te sicer ne razkrivajo, a po neuradnih podatkih naj bi se čisto na vrhu znašla državna odvetnica Jana Morela, sledita pa ji zagovornik načela enakosti Miha Lobnik in direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad.

Zadnja dva javnost dokaj dobro pozna, Jane Morela pa ne. Gre za državno odvetnico, ki to delo opravlja že štirinajsto leto in pravi, da je najbolj ponosna na zadevo Hudorovič, v kateri je uspešno zastopala državo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Gre za zadevo, v kateri je več Romov iz dveh romskih naselij (Goriča vas pri Ribnici in Dobruška vas pri Škocjanu) pred evropskim sodiščem državo tožilo za pravico do vode. Moreli je z argumenti uspelo prepričati sodišče, da v tem pogledu človekove pravice slovenskim Romom niso kršene. Stanje v omenjenih naseljih je sicer deset let po vložitvi tožbe in štiri leta po odločitvi evropskega sodišča še vedno enako – Romi po vodo hodijo k najbližjim javnim virom, k izviru, na pokopališče ali h krajevnemu vodnjaku.

V tej zadevi se je sedanja kandidatka za varuhinjo znašla na nasprotnem bregu s tedanjo varuhinjo Vlasto Nussdorfer in njenim naslednikom Petrom Svetino, ki sta zahtevala in še vedno zahtevata osnovno komunalno ureditev v preštevilnih romskih naseljih brez vode in elektrike.

Za Jano Morela je širša javnost prvič slišala pred dvema letoma, ko se je prijavila na razpis za generalno državno odvetnico, na katerem je bila potem izbrana njena kolegica Ana Kerševan. Zaveda se, da gre za dve povsem različni funkciji: »Absolutno, razlika je velika. Eno je koordinirati ekipo strokovnjakov, ki pred sodišči zastopajo državo in državne organe, funkcija varuha človekovih pravic pa je popolnoma nekaj drugega, saj je treba biti v službi ljudi in skrbeti za pravice tistih, ki pomoč varuha najbolj potrebujejo.« Meni, da bi lahko obe dobro opravljala.

Postopek izvolitve varuha je sicer še nekoliko bolj zapleten od izvolitve guvernerja Banke Slovenije. Potrebnih ni le 46 glasov, pač pa 60, torej gre za imenovanje, ki ni zgolj v domeni predsednice in koalicije, ampak vsaj delno tudi opozicije. Javnost, ljudje pa najbolj potrebujejo proaktivnega varuha, ki ne bo zadržan, temveč bo odločno stopil v bran najranljivejšim, najbolj marginaliziranim in diskriminiranim in nasploh v bran delavskim in socialnim pravicam.

Nekoga z afiniteto do človekovih pravic in s pogumom za boj z oblastjo, kar je smisel funkcije varuha.