13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
Vse slabše znanje
Slabi rezultati pri znanju matematike in naravoslovja
Darjo Felda in Vinko Logaj, nekdanji in sedanji minister za izobraževanje. Prvi ni naredil veliko, skoraj nič, kaj bo drugi?
© Luka Dakskobler
TIMSS je mednarodna raziskava, ki preverja trende v znanju matematike in naravoslovja, v njej je leta 2023 sodelovalo več kot 360 tisoč učencev iz 59 držav, od tega 4746 iz Slovenije. Navadno je TIMSS v Sloveniji preverjal znanje četrtošolcev in osmošolcev, tokrat so sodelovali četrtošolci. Glavna ugotovitev te raziskave je, da so rezultati nadpovprečni, so se pa občutno poslabšali.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
Darjo Felda in Vinko Logaj, nekdanji in sedanji minister za izobraževanje. Prvi ni naredil veliko, skoraj nič, kaj bo drugi?
© Luka Dakskobler
TIMSS je mednarodna raziskava, ki preverja trende v znanju matematike in naravoslovja, v njej je leta 2023 sodelovalo več kot 360 tisoč učencev iz 59 držav, od tega 4746 iz Slovenije. Navadno je TIMSS v Sloveniji preverjal znanje četrtošolcev in osmošolcev, tokrat so sodelovali četrtošolci. Glavna ugotovitev te raziskave je, da so rezultati nadpovprečni, so se pa občutno poslabšali.
Slovenski učenci so pri matematiki dosegli 514 točk (svetovno povprečje je 504), pri naravoslovju pa 526 točk (povprečje je 494). A vendar, rezultati slovenskih učencev in učenk so se poslabšali, podobni so tistim iz leta 2011. »Še posebej skrb zbujajoče je, da je to že peta mednarodna raziskava po vrsti, kjer se je raven znanja znižala do tiste pred skoraj 15 leti,« je dejal Igor Žagar, direktor Pedagoškega inštituta.
»Mednarodno povprečje ni primerljivo med leti, lahko pa primerjamo zmanjšanje deležev učencev po ravneh znanja glede na mediano med državami,« je pojasnila Barbara Japelj, slovenska koordinatorica raziskave. Poleg tega, da raziskava meri dosežke učencev, te glede na rezultate razvršča tudi po različnih ravneh znanja. Če primerjamo podatke o razvrstitvi učencev po ravneh iz leta 2015 in 2023, ugotovimo, da se je v tem času v Sloveniji najbolj poslabšalo visoko in najvišje znanje. Pri naravoslovju so bili naši učenci leta 2015 nadpovprečni na vseh ravneh, zdaj so na najvišji ravni le povprečni, na drugih pa se je razlika v primerjavi z mednarodnim povprečjem zmanjšala. Ali preprosteje, kot je pojasnila Barbara Japelj, »slabša se najvišje znanje«.
Zanimivi so podatki o razlikah med deklicami in dečki. Tradicionalno so v znanju matematike in naravoslovja v četrtem razredu osnovne šole uspešnejši dečki. Pri matematiki se je ta razlika manjšala, leta 2015 je tako rekoč ni bilo, zdaj se je spet pokazala – je največja, odkar se TIMSS izvaja, od leta 1995. Pri naravoslovju je položaj podoben, v devetdesetih letih so bili dečki boljši od deklic, v obdobju 2003– 2011 so bili rezultati enaki, od leta 2015 pa se razlika v prid dečkov povečuje.
Po svetu je smer razvoja podobna slovenski, »v več državah se je razlika med spoloma pri matematiki prej povečala kot izginila in le v 18 državah od 59 dečki leta 2023 niso boljši od deklic. Pri naravoslovju je drugače, manj kot tretjina držav kaže boljše rezultate deklic, dobra tretjina dečkov,« je razložila Barbara Japelj.
Razlogov za povečanje razlik raziskovalci še ne morejo navesti. Prav tako še ni pojasnjeno, zakaj so bili v tej raziskavi matematične in naravoslovne pismenosti dečki boljši od deklic, v sorodni Pisi iz leta 2022, ki je merila znanje 15-letnikov, so bile pri naravoslovni pismenosti boljše deklice, pri matematiki pa ni bilo statistično značilnih razlik.
Nekaj pa je jasno, tudi leta 2022 so, podobno kot tokat, ugotovili, da je znanje vse slabše.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.