Kršiteljica Slovenija

Proti Sloveniji je bilo lani na Evropsko sodišče za človekove pravice vloženih kar 978 pritožb, kar je skoraj štirikrat več, kot znaša večletno povprečje (približno 250 pritožb). Slovenija je bila lani na prvem mestu po številu vloženih pritožb na število prebivalcev med vsemi 46 evropskimi državami, članicami Sveta Evrope. Je torej, predvsem zaradi krivega sojenja, ena izmed držav, ki najbolj sistematično kršijo človekove pravice? Ima Janez Janša prav?

Vodja mednarodnega oddelka v državnem odvetništvu Nataša Pintar Gosenca potrjuje, da je porast res velik, a tudi pojasnjuje, zakaj je tako: »Okoli 850 od teh je pritožb, ki so jih proti Sloveniji vložili hrvaški ribiči zaradi dogodkov na spornem območju v Piranskem zalivu zaradi neupoštevanja arbitražne razsodbe. Približno 60 pritožb pa je iz naslova nekdanjih imetnikov varčevalnih vlog pri podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu, ki niso bili zajeti z našo povračilno shemo po zakonu o izvršitvi sodbe evropskega sodišča v zadevi Ališić. To sta poglavitna razloga za izjemno povečanje pritožb proti Sloveniji, sicer pa je število bolj ali manj podobno kot v preteklih letih.«

Nataša Pintar Gosenca še dodaja, da se število pritožb ne bo v kratkem zmanjšalo oziroma vsaj ne do odločitve evropskega sodišča v zadevi Makovac in Latin proti Sloveniji, kar sta prvi dve pritožbi hrvaških ribičev, vloženi proti naši državi. Enako velja glede pritožb varčevalcev Ljubljanske banke.

Kaj pa sestava preostalih približno 200 »rednih« letnih pritožb zoper Slovenijo? »Večine od teh Slovenija sploh nikoli ne vidi. Na leto od evropskega sodišča dobimo v povprečju vročenih okoli deset, morda 15 pritožb. Vse druge sodišče samo reši in jih zavrže ali zavrne iz formalnih razlogov ali pa ker je zadeva že na prvi pogled očitno neutemeljena,« pojasnjuje višja državna odvetnica.