Je vodstvo računskega sodišča retoriko spremenilo zaradi politično profiliranega piarovca Rajka Geriča?

Bivši urednik na RTV Slovenija Rajko Gerič je moral prejšnji teden v novi vlogi, po novem skrbi za odnose z javnostjo na računskem sodišču, javnost obvestiti, da je računsko sodišče RTV Slovenija izreklo kar dve negativni mnenji za leto 2022, ko je javni zavod vodil Andrej Grah Whatmough. Ironija usode je, da je bil poleg generalnega direktorja RTV Graha Whatmougha in direktorja TV Uroša Urbanije ravno Rajko Gerič ključni akter glavnega projekta političnega prevzema RTV v času zadnje Janševe vlade, vzpostavitve »vzporednega« informativnega programa na drugem programu.

A čeprav je Geriču, zdajšnjemu komunikatorju računskega sodišča, nemogoče očitati pristranskost pri povzemanju ugotovitev revizorjev v sporočilih za medije, se postavlja drugo vprašanje: koliko se njegov odtis pozna pri načinu, na katerega vodstvo računskega sodišča zadnje tedne v javnosti predstavlja nezadovoljstvo s plačnim sistemom in s proračunom za leto 2025?

Za kaj gre? Vodilni računskega sodišča na čelu z Jano Ahčin so že konec novembra podpisali nenavadno »protestno pismo«, v katerem trdijo, da se dogajajo »nesprejemljivi«, »nedopustni« in »grobi« posegi v »neodvisnost in samostojnost« sodišča. Te posege naj bi bili izvajali »vlada in vladna koalicija« s tem, da sta v novelo plačnega zakona uvrstili delovanje računskega sodišča, in s tem, da sta 20. novembra računskemu sodišču »nenapovedano odvzeli 30 odstotkov proračunskega denarja«. Retorika pisma je izjemno nenavadna za to institucijo.

Duha pisma najbolje povzema besedilo, ki je bilo te dni objavljeno v glasilih iz orbite SDS Besno maščevanje Goloba Računskemu sodišču RS in Državnemu svetu RS. To besedilo, enako kot samo protestno pismo, zamolči vsa bistvena dejstva, ki očitke postavijo v treznejši okvir. Tako se bo z novo plačno lestvico, ki bo uveljavljena postopno do leta 2028, osnovna bruto plača predsednice ali predsednika računskega sodišča zvišala za 37,9 odstotka, to je s 5853 evrov, kolikor je bila 1. junija letos, na 8072 evrov, plača namestnika se bo zvišala za skoraj 45 odstotkov (s 4811 evrov na 6963), plača sekretarja za 43 odstotkov (s 3954 evrov na skoraj 5662). Predsedničina osnovna bruto plača bo po novem na koncu enaka plači varuha človekovih pravic, hkrati bo za 1109 evrov višja kot plača predsednika protikorupcijske komisije in informacijske pooblaščenke, za 900 evrov višja kot plača predsednika državne revizijske komisije in za 685 evrov višja kot plača predsednika fiskalnega sveta, ki zdaj prejema 5853 evrov. A to še ni vse. Računsko sodišče bo leta 2025 razpolagalo z 9,4 milijona evrov, kar je najvišji letni proračun do zdaj (letos je ta znašal manj kot 8,8 milijona evrov). Edino, kar se je zgodilo, je, da so poslanci iz proračuna za leto 2025 izločili nakup novih poslovnih prostorov. Računsko sodišče se je namreč s finančnim ministrstvom res uskladilo za 13,2 milijona evrov, saj bi želelo prenoviti stare prostore in kupiti nove, a so poslanci Levice, Svobode in SD predlagali, da se 3,9 milijona iz proračuna računskega sodišča in 485 tisočakov iz proračuna državnega sveta preusmeri v prednostno reševanje prostorske problematike Onkološkega inštituta. Ta dejstva niso navedena v »protestnem pismu« računskega sodišča. To je, z drugimi besedami, populistično in politikantsko. A koliko je na ton pisma, ki Golobovi koaliciji očita rušenje neodvisnosti ene ključnih institucij, vplival novi predsedničin svetovalec, odgovoren za komuniciranje, Rajko Gerič, ki od septembra službuje v tej instituciji?

Koliko je Rajko Gerič, medijski operativec v času vseh Janševih vlad, vplival na populistično protestno pismo računskega sodišča?

Rajko Gerič je namreč že leta nekakšen »medijski operativec SDS«, na kar so ob njegovem prihodu na računsko sodišče opozorili celo v Delu, opazne karierne skoke v medijih vedno naredi v času Janševih vlad, enako kot Uroš Urbanija. V času prve Janševe vlade sta oba postala urednika, Gerič odgovorni urednik informativnega programa TV Slovenija, Urbanija pa urednik na Slovenski tiskovni agenciji (STA). V času druge Janševe vlade sta bila ključna člena novega projekta Planet TV, komercialne televizije z dosegom po vsej državi, ki se je pod vlado SDS vzpostavila pod pokroviteljstvom večinsko državnega Telekoma. Urbanija je bil tam več let urednik informativne oddaje (to je tudi zdaj), kasneje pa je bil med ustanovnimi člani Nova24TV, še enega medijskega projekta SDS. V tretji Janševi vladi je postal direktor vladnega urada za komuniciranje – vodenje svojega podjetja za turistično oddajo koč na Veliki planini je začasno prenesel na Geričevo ženo, po odhodu Janševe vlade, julija 2022, pa je Grah Whatmough Urbanijo postavil za direktorja TV Slovenija. Gerič je avgusta 2021 postal direktor Telekomovega podjetja TSMedia, ki ima vplivni portal Siol.net, februarja 2023 pa se je pod Grahom Whatmoughom in Urbanijo vrnil na RTV in postal odgovorni urednik informativnega programa na drugem programu TV Slovenija, nekakšnega vzporednega infoprograma, ki je bil kasneje ukinjen.

Na računskem sodišču ponavljajo, da je bil Gerič na delovno mesto predsedničinega svetovalca, odgovornega za odnose z javnostmi, »izbran na podlagi izvedenega natečajnega postopka kot najbolj usposobljen kandidat«. Dodajajo, da sodeluje s skupinami zainteresirane javnosti in pripravlja komunikacijske strategije, nikakor pa ne sodeluje pri revizijah sodišča in nima vpliva nanje; z njimi zgolj seznanja javnost.

Ravno v zadnjih štirinajstih dneh je moral javnost obvestiti o dveh revizijah, ki analizirata delovanje njegove zadnje ekipe na RTV Slovenija. Računsko sodišče je v reviziji poslovanja RTV v času Graha Whatmougha potrdilo »računovodsko friziranje«, na katero je že od lani spomladi javno opozarjal nekdanji generalni direktor RTV in STA Igor Kadunc. Revizorji so potrdili, da je RTV leta 2022 imela skoraj tri milijone evrov izgube, ne pa 96 tisoč evrov presežka, kot je pod Grahom Whatmoughom izkazala z napačnim knjiženjem zlasti obveznosti za filmsko produkcijo. »Na vsak način so skušali dokazati, da so uspešni, zdaj pa so postavljeni na realna tla,« pripominja Kadunc. Opozarjal je tudi na drugo, zdaj potrjeno kršitev zakonov, da RTV ne izvaja odpuščanja presežnih delavcev, kot prikazuje in s čimer upravičuje visoke odpravnine v višini tudi desetkratnika plač, pač pa upokojevanje z odpravninami. »RTV je odpravnine uporabila kot finančno spodbudo, da bi čim več zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev oziroma jim do izpolnitve pogojev manjkata do dve leti, zapustilo RTV,« piše računsko sodišče. Zgolj leta 2022 je RTV 57 zaposlenim odpovedala pogodbe iz poslovnega razloga (a sočasno zaposlila 67 novih) in jim izplačala 1,5 milijona evrov odpravnin ali 676 tisočakov več, kot bi bil strošek ob upokojitvi.

Kako je lahko predsednica računskega sodišča Jana Ahčin za svetovalca izbrala človeka, ki je bil kot novinar pripravljen upoštevati predvsem politične interese?

Mediji iz orbite SDS o tej reviziji molčijo, poveličujejo pa drugo, ki zadeva STA oziroma javno službo zagotavljanja informacij. Čeprav računsko sodišče za obdobje januar 2019–junij 2023 ugotavlja neučinkovitost vseh pristojnih, od vlade do ministrstev za kulturo in finance, in tudi same STA, je bivši direktor Ukoma Uroš Urbanija poročilo že razglasil za potrditev svojih potez, tudi tega, da je v letih 2020–2021 ustavil financiranje in skoraj uničil STA. Take razlage zavrača Bojan Veselinovič, takratni direktor STA: »Določila pogodbe o opravljanju javne službe, ki jih je [Urbanija, op. a.] vzel za podlago za takratno brezsramno ravnanje, po oceni računskega sodišča niso skladna z namenom zakona o STA, saj ustavitev financiranja lahko ogrozi opravljanje javne službe STA.« Ključno sporočilo revizijskega poročila je, da je zakon o STA nujno spremeniti – tudi tako, da bo imela STA zagotovljeno stabilno, pregledno in večletno financiranje, ki ni odvisno od politične arbitrarnosti.