Ne daj se, Urška!

Dogajanje v državnem zboru je bilo te dni zaznamovano s pravljicami. Poslanec SDS Andrej Hoivik je že prejšnji konec tedna v hram demokracije prinesel zaloge nove Janševe knjige Budnica in jo med izredno sejo državnega zbora nastavljal kameram. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič mu je za to izrekla dva opomina, češ da je šlo za nedopustno oglaševanje knjige prvaka opozicije, in varnostni službi naročila, naj knjigo zaseže.

»Krivica,« so kričali v SDS, poslanec Žan Mahnič je šel celo tako daleč, da je dogodek primerjal z nacističnimi sežigi prepovedanih knjig. Zato so se uprli – in v ponedeljek na redni seji državnega zbora naslovnico knjige z Janševo podobo razkazovali na hrbtni strani službenih računalnikov. Lahko si samo predstavljamo, kakšen bi bil odziv, če bi kaj takšnega prišlo na pamet predsednici državnega zbora – da bi tam razkazovala svoji knjigi Gretin greh in Sibilina sodba. Kljub temu naj bi bil odziv Urške Klakočar Zupančič na početje poslanca Hoivika eden izmed tistih, domnevno nedostojnih, spornih in na trenutke histeričnih izpadov, zaradi katerih so v opoziciji predlagali njeno razrešitev.

Tako je v torek v državnem zboru potekala še ena pravljica. Morda še najbolj simpatično jo je v obliki basni uspelo ubesediti poslanki Svobode Andreji Rajbenšu. Pa ji prisluhnimo. »V prelepem gozdu, kjer so živali upravljale parlament, je modra sova Urška zavzemala mesto vodje. Urška je bila znana po svoji modrosti, odločnosti in izjemnem sočutju. Vse živali razen opic so jo spoštovale zaradi njenega pravičnega in strokovnega vodenja,« je v državnem zboru pripovedovala poslanka. »Nekega dne so sitne opice sklenile, da bodo poskušale Urško razrešiti z njenega položaja.

Trdile so, da je Urška neprimerna za vodenje, sestavile so obtožbe, polne pretiravanj in neresnic, ter sklicale posebno sejo parlamenta. Opice so začele širiti svoje neutemeljene očitke, kar je povzročilo nemir in ogorčenje med ostalimi živalmi. Zato so druge živali, kot so zajec, lisice in ježi, ki so poznali Urškino delo in vrednote, stopili njej v bran.«

Dobro, zresnimo se za trenutek. Očitki na račun predsednice, ki so jih v torek navedli v opoziciji, so bili hudi, če ne kar absurdni. Prvopodpisana na predlogu za razrešitev Jelka Godec (SDS) je v uvodnem govoru denimo dejala, da je predsednica hram demokracije »najprej spremenila v boksarsko prizorišče, potem v cirkus, potem v sodno dvorano, v zadnjem času pa smo priča teatru absurda ali hiši, kjer se odvijajo tragikomedije«. Še več, predsednica državnega zbora, »ena izmed prvih Soroševih štipendistk«, ki je v »času študija preučevala vpliv nacistične ideologije na družbo in njene podsisteme ter pravo«, danes to znanje bojda uporablja sebi v prid, ko opoziciji »jemlje besedo, delijo se opomini, knjige se mečejo v smeti ter izganjajo iz sejnih dvoran. /.../ Bog ne daj, da se uresničijo besede nemškega pesnika Heinricha Heineja: ’Tam, kjer sežigajo knjige, bodo na koncu goreli ljudje.’«

»Laž ne bo nikoli postala resnica,« je v govoru v državnem zboru opoziciji odgovorila predsednica. »Lahko jo tisočkrat ponovite, pa bo ostala laž. Lahko jo tvitate, kričite na ulicah ali pred sodišči, lahko jo zapišete v knjige ali objavljate v svojih medijih, a laž bo ostala laž.«

Poskus razrešitve je na tajnem glasovanju prestala s 33 glasovi za, 50 glasovi proti in eno neveljavno glasovnico, kasneje pa je na družbenih omrežjih sporočila: »Jutri je nov dan.«