Hvala vam, dragi politiki

Ob koncu leta se lahko vlada pohvali z ničelno inflacijo in javnim dolgom, ki je nižji od povprečja evroskupine. Z rekordnimi naložbami v razvoj. Z rekordnimi vložki v znanost (pol milijarde). S še višjimi plačami in nizko brezposelnostjo (ter 8,8-odstotnim zvišanjem pokojnin). Z zagonom stanovanjske politike (100 milijonov na leto). Z rekordnimi vlaganji v železnice (2,3 milijarde v naslednjih dveh letih) in ceste (v enem letu 420 milijonov). Z rekordnim 2,5-milijardnim vložkom v izobraževanje in šport. Državnih štipendij je letos trikrat več, šolska prehrana je kakovostnejša. Ne le zdravstveno, dobili smo tudi šolsko reformo s prenovo učnih načrtov vred. Plačna reforma pa je po zgolj dveh letih končana. Vlada pravi, da smo zaradi tega srečnejši in bolj zadovoljni. S 54. mesta na lestvici indeksa svobode medijev smo napredovali na 42. mesto, Slovenija pa se je letos uvrstila med 10 najvarnejših držav na svetu.

Nemški filozof Peter Sloterdijk je na začetku leta v Ljubljani rekel: »Od politikov ne pričakujem preveč. Mi na razvitem Zahodu smo na veliko področjih že dosegli zgornje meje. Glede na ekološke kazalnike smo jih kje celo presegli.« Res je, blaginja prebivalstva se ne more več drastično povečati. Nekoč smo železnico zgradili v letu dni, danes nam samo umeščanje v prostor in pogajanja s 30 sogovorniki, vse do društva za zaščito kačjih pastirjev, vzamejo desetletje. Nekoč smo lahko v kurilnici žgali stare gume, zdaj še drv ne smemo. In zato bi morali tudi mi ob koncu leta politikom čestitati, že če zadev niso poslabšali. Dejansko bi glede na zgornje rezultate morali biti s koalicijo Roberta Goloba zadovoljni. In verjetno tudi smo. Nekako tako iskreno, kot smo zadovoljni s prijateljem, ki ga pošljemo v tri krasne.

Ne mine teden, ko tej vladi ne bi rekli »katastrofa«. Že tradicionalno, ob začetku vsakega meseca, ko javnomnenjske agencije opravijo redna sondiranja, radi poudarimo, da ima ta koalicija najnižjo javnomnenjsko podporo doslej in da je, če bi bile volitve včeraj, nihče več ne bi volil. Temu običajno sledijo špekulacije političnih analitikov o notranjem razpadu zdaj ene, zdaj druge stranke, in nenehne ocene, kdaj bodo predčasne volitve. TV Dnevnik, ki je bil v času tretje vlade Janeza Janše propagandno trobilo vladnega urada za komuniciranje, je danes kot pitbul v kokošnjaku.

Vse to je res, ampak dragi bralci, ali ni tudi to napredek, posledica neke nove sproščenosti? Bi raje živeli v avtokratskih režimih, kjer so podpora, zadovoljstvo in navdušenost nad politiki v vseh letnih časih 100-odstotni? Zato pa: hvala vam, dragi politiki, ker ste. In pojdite že enkrat v tri krasne.